Enotni, da hrane ne bo primanjkovalo

25 maja, 2022
0
0

Na včerajšnje zasedanju Sveta za kmetijstvo in ribištvo so evropski kmetijski ministri in ministrice v Bruslju razpravljali o okrepih za blažitev negativnih posledic na svetovnih kmetijskih trgih oziroma na prehranske verige, ki so nastale zaradi napada Rusije na Ukrajino. Med drugim so sprejeli sklepe Sveta EU o celjenju kot dopolnilnem sredstvu sedanjim ukrepom za preprečevanje in nadzor visokopatogene aviarne influence ter razvoju novih cepiv.

Med številnimi drugimi pa so podprli tudi predlog evropske Komisije o vzposatavitvi t.i. kopenskih solidarnostnih pasov za izvoz ukrajinskega žita. Kot je znano, ta zaradi pretrganih pomorskih poti ostaja v skladiščih.

 

Vojna v Ukrajini je povzročila velik pritisk na cene kmetijske proizvodnje oziroma hrane, še prej pa vhodnih surovin, potrebnih za njeno pridelavo (energentov, krmil in gnojil). Slednjih na trgu tudi primajkuje.

 

Globalni trg mora delovati

Kljub prepričanju mnogih, da v EU hrane ne bo primanjkovalo, saj so članice kot celota pri ključnih kmetijskih proizvodih v večini samozadostne, pa vsi kljub vsemu izražajo veliko zakrbljenost nad  njeno dražitvijo. Letošnja inflacija na tem področju je namreč že skoraj 9-odstotna. Kmetijski minister dr. Jože Podgoršek, ki opravlja tekoče posle, je zaskrbljeni tudi zaradi morebitnih motenj pri dobavi pšenice. Države članice pri tem ne smejo sprejemati ukrepov za omejitev prostega pretoka, je menil; obsodil pa je prav te namere nekaterih velikih svetovnih proizvajalk pšenice (Indija). Slovenija tudi podpira podaljšanje možnosti začasnega odstopanja od obstoječih pravil EU na področju zelene komponente za eno leto.

 

Namesto 1,7 milijona evrov 5,2 milijona?

Napovedana sprožitev 500 milijonov evrov finančnih rezerv kot pomoči kmetom in kmetijskim gospodarstvom, ki so zaradi ukrajinske krize najbolj prizadeti,  naj bi imela pozitivne poslecie. Po pričakovanju naj bi ukrep rast cene hrane vsaj upočasnil, če že ne ustavil.  Kot je znano, lahko Slovenija iz tega kolača računa na 1,7 milijona evrov. Kot je dejal dr. Podgoršek, pa lahko naša država ta znesek podvoji z lastnim deležem, torej iz svojega proračuna. Če se bo za to nova vlada odločila, bo naših kmetom iz tega naslova na voljo okrog 5,2 milijona evrov.

Ministev je še izpostavil,  da je cilj slovenskega kmetijskega ministrstva še v tej sestavi na tem področju  pripraviti čim boljši predlog in ga ob primopredaji izročiti novemu vodstvu. Če se bo za to novo ministrstvo odločilo, pa je drugo vprašanje. Časa pa ni veliko, je dejal. Rešitev bo namreč potrebno sprejeti v zelo kratkem času, saj mora biti izplačilo pomoči iz tega naslova izvedeno do konca letošnjega septembra.

 

Pomoč morda tudi iz naslova razvoja podeželja

Kot ugoden vpliv na verigo trga s hrano pa je na mizi tudi predlog Komisije o spremembi uredbe, po katerem bi lahko del neporabljenega denarja iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja  namenimili za izplačila kmetom in ketijskim gospodarskim družbam. Po nekaterih projekcijah bi lahko posamezne kmetije prejele do 15.000 evrov pomoči, kmetijske družbe pa do 100.000 evrov.

Zaradi motenj kot posledice vojne v Ukrajini pri dokončanju projektov programa razvoja podeželja bo Slovenija nosilcem investicij pomagala z dvema ukrepoma: s podaljšanjem roka za njihov zaključek ter priznanjem višjih stroškom za gradbeni material in opremo.