Na MKGP se pridružujejo tistim, ki poudarjamo, da sta najboljši obrambi pred posledicami toče zaščitna mreža in tudi za vrsto drugih vremenskih ekstremov zavarovanje  kmetijske proizvodnje.

Zaščitne mreže je mogoče glede na tržno ceno pridelka učinkovito uporabiti v trajnih nasadih (sadovnjakih, vinogradih, jagodičevju), zaradi višine nasadov pa manj pri hmeljiščih.  A investicije v mreže niso male in na hektar po podatkih nekaterih sadjarjev na že obstoječem sadovnjaku presegajo 30.000 evrov.

Na novo urejeni sadovnjaki, katerih investicije država sofinancira do 50 %, vključujejo tudi postavitev protitočnih mrež. A skupna vrednost hektarja te investicije – vključno z ureditvijo terena, sadikami, namakalnim in oroševalnim sistemom, znaša 80.000 evrov in več.  

Ponujena možnost

Zavarovalne premije, če se za zavarovanje odločijo, namreč lahko kmetje dobijo sofinancirane. Le-to se na podlagi Uredbe o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje in ribištva (Uredba) izvaja od leta 2006 naprej.

»Delež podpore za njihovo sofinanciranje in obseg razpoložljivih sredstev za to se je v zadnjih letih – po letih zniževanja, ponovno dvignil in z letom 2021 za zavarovanje posevkov, nasadov in plodov, kot tudi za zavarovanja na področju živinoreje znaša 55 % obračunane zavarovalne premije,« pravijo na kmetijskem ministrstvu.

55 % zavarovalne premije sofinancira država

10 % lokalne skupnosti

Pri plačilu zavarovalne premije dobi sklenitelj zavarovanja delež države priznan (znižan) takoj, za delež lokalne skupnosti, ki so se za to odločile, pa se je potrebno prijaviti na njihov razpis in ga dobi vrnjen naknadno.

Podatki o zavarovanih površinah in deležu zavarovanih površin od vseh površin posamezne kulture in številu zavarovanih živali (Vir: MKGP)

Sofinanciranje zavarovalnih premij po posameznih letih (Vir: Erar, aplikacija za prikaz porabe javnega denarja v RS, in MKGP)

Triglav in Agro Zavarovalnica

Produkt zavarovanj v kmetijstvu pri nas najdlje nudi Zavarovalnica Triglav, od leta 2012 pa tudi Agro Zavarovalnica iz Maribora, slovenska podružnica avstrijske zavarovalnice, ki je že 75 let specializirane za zavarovanja v kmetijstvu.  Prek slednje kmetijska premoženjska zavarovanja trži tudi Zavarovalnica Sava, ki je poleg združitve nekaterih zavarovalnic z Balkana nastala tudi z združitvijo pri nas Zavarovalnice Maribor in Tilie.

Kot pravijo pri Triglavu, so kmetijska zavarovanja v njihovi ponudbi že od začetka njihovega poslovanja in po njihovi oceni pokriva med 60 in 70 % vseh zavarovanj v kmetijstvu v Sloveniji.

Pri obeh kritje ali karenčna doba v primeru toče nastopi 5. dan po plačilu dogovorjenega dela premije ali premije v celoti, za dodatno zavarovanje za vihar pa 14 dni.

Na področju Kmetijskih zavarovanj je posevke, plodove in nasade  mogoče zavarovati za nevarnosti toče, požara, strele, viharja, poplave, spomladanskega mraza, suše,…, gospodarske živali pa za pogin, zasilni zakol in ekonomski zakol, stroške zdravljenja, izgubo plodu,…

Koliko konkretno in za kakšno škodo?

Ključni del Uredbe je priloga Seznam primarne kmetijske proizvodnje, za katero se sofinancira zavarovalna premija,  vključno z najvišjo zavarovalno vsoto za posamezno kmetijsko kulturo na hektar. Po njej so torej zavarovalne vsote za posamezno kulturo določene oziroma limitirane. »Na zavarovalne vsote po kulturah zavarovalnice nimamo vpliva, te določa MKGP in so že nekaj let nespremenjene,« so sporočili iz Maribora.

Ugotovimo lahko, da so zavarovanja v kmetijstvu glede na dosežene povprečne odkupne cene zadnjih let podcenjena ali podzavarovana. Zavarovalna vsota je denimo za koruzo za zrnje pri hektarskem pridelku 10,5 tone izračunana na odkupno ceno 130 €/t (po podatkih SURS je bila lani povprečna dosežena čez 207 €), pri pšenici pa pri pridelku 7 ton 150 €/t (povprečna lanska dosežena je bila 187,77 €).

1.050 €/ha za (merkantilno) pšenico

1.365 €/ha za koruzo v zrnju

   840 €/ha za ječmen

1.750 €/ ha za buče, seme

8.500 €/ ha za hmelj

5.100 €/ ha za grozdje

18.000 €/ ha za hruške

16.000 €/ ha za jabolka

27.000 €/ ha za jagode

so po Uredbi zavarovalne vsote za nekatere najpogostejše posevke in plodove.

Odbitna franšiza

V osnovi lahko zavarovalnice zavarujejo največ za v Uredbi navedene zavarovalne vsote. Kot so nam potrdili, pa je po dogovoru mogoče z minimalnimi korekcijami višine zavarovalne vsote tudi prilagoditi potrebam zavarovanca, torej jih povišati.  Pri Triglavu jih lahko denimo pri pšenici na hektar povišajo na 1.400 evrov, pri koruzi za zrnje na  1.700 evrov, pri ječmen na 1.200 evrov in pri bučah za seme na 2.100 evrov. A za tisti del zavarovalne premije, ki omogoča višje zavarovalne vsote, ali znižanje odbitne franšize, sofinanciranja ni.

Oboji poudarjajo, da enotnega ključa za izračun zavarovalne premije po hektarju za določeno kulturo ni. Ta je odvisna od številnih dejavnikov: izbranih zavarovanih nevarnosti, višine zavarovalne vsote, regije oz. lokacije kmetijske kulture, občutljivosti kmetijske kulture, preventivnih ukrepov in nenazadnje tudi od bonitetnega statusa zavarovanca. Zavarovalna premija za nevarnost toče za sadje pod mrežo je denimo v primerjavi s sadjem na prostem nižja tudi do 80 %.

Po podatkih, ki smo jo dobili na terenu, je tisti del zavarovalne premije, ki jo plača sklenitelj zavarovanja (brez sofinanciranja občin) po hektarju za rizik toče pri koruzi 37 evrov, pri pšenici pa 34 evrov. Hektar s protitočnimi mrežami urejenega sadovnjaka za primer pozebe in toče pa znaša okrog 1.000 evrov.

Zadnja leta se premije niso zvišale. Pri obstoječih zavarovancih se te oblikujejo glede na škodni rezultat zadnjih desetih let po sistemu bonus-malus.

Z Uredbo je določena tudi odbitna franšiza in znaša najmanj 15 % od zavarovalne vsote. Tako višino zavarovalne premije, ki jo je mogoče prilagoditi potrebam zavarovanca, se z doplačilom lahko zniža tudi odbitna franšiza. V Zavarovalnici Triglav so dovoljena odstopanja, in sicer npr. pri zavarovanju poljščin s 15 % na 8 % ter pri grozdju na 10 %. Najvišja odbitna franšiza, in sicer 45 %, je pri zavarovanju pozebe.

Koliko so zbrali, koliko izplačali?

Kot so nam sporočili, pri Zavarovalnici Triglav letno zavarujejo okoli 35.000 hektarjev njivskih površin in trajnih nasadov ter okoli 50.000 gospodarskih živali, pri Agro Zavarovalnici pa  za različne rizike nekaj čez 20.000 hektarjev. Slednji so lani za  izplačilo vseh škodni dogodkov namenili skoraj 4 milijone evrov, največ na račun spomladanske pozebe pri sadju in grozdju. Pri Triglavu s tem podatkom niso postregli, pač pa dodali, da je delež premije za njivske površine in trajne nasade v primerjavi s premijo za živali približno 3-krat večji, zbrana premija iz naslova kmetijskih zavarovanj pa da ne presega 10 milijonov evrov. Razmerje med zbranimi premijami in škodami se v Triglavu za tovrstne zavarovanja (merjeno v evrih) v zadnjih letih giba v razmerju 1 : 1,3 v korist škod.

Zavarovanje se na območjih, kjer je že padala toča, lahko sklene le pod pogojem, da posevek ali nasad ni poškodovan. Predhodno je potreben ogled.  

Mag. Benjamin Schlauer, Argo Zavarovalnica: »Pri nas smo še vedno pri zelo nizkem odstotku vključenih v zavarovanja. Ne razumem odgovornosti lastnikov kmetijskih gospodarstev, ki so danes podjetniki, da ne poskrbijo za varnost pridelave in s tem preživetje in možnosti nadaljnjega razvoja kmetije v primeru škod po vremenskih rizikih. Država je na tem področju še vedno preveč radodarna in namenja sredstva v obliki interventnih ukrepov in seveda s tem tudi daje signal tistim, ki ne zavarujejo svoje pridelave.«