Razmere na svetovnem trgu z žiti ostajajo negotove. Ne samo zaradi vojne v Ukrajini, pač pa tudi neugodnega vremena (suše). To se odraža tudi na razpoloženje na žitnem trgu v Sloveniji, kjer se je žetev ječmena že začela. Po tej dinamiki bodo tudi prvi klasi pšenice padli pred napovedanim 5. julijem.

Dolgo pričakovani sestanek Komisije za odkup in prodajo žit Slovenije (Komisija), sestavljene iz predstavnikov KGZS, Zadružne zveze Slovenije in Sindikata kmetov,  se je zgodil v sredo v Ljutomeru. Analizirali so razmere na globalnem žitnem trgu – letino in cene ter objavili priporočene odkupne cene za letošnjo žetev.

Za pšenico v povprečju 400 €/t

Tako je najpomembnejše sporočilo z njega poziv odkupovalcem in mlinom k formiranju letošnje odkupne cene. Da bi pokrili vse stroške pridelave – najbolj zaradi dviga cen energentov  (za 50 %) in mineralnih gnojil (za več kot 300 %), se morajo odkupne cene občutno povečati, so prepričani. Njihove priporočane cene pa so usklajene tudi s trenutnimi razmerami na borzah.  

330 €/t za C razred oziroma krmno (do 11,4 % beljakovin)

350 €/t za kakovost B2 (od 11,5 do 12,4 %)

370 €/t za kakovost B1 (od 12,5 do 13,9 %)

390 €/t za kakovost A   (nad 14 %)

410 €/t za kakovost A+ (nad 15 %)

predlaga Komisija za odkupno ceno pšenice.

300 €/t pa najmanj za ječmen.

Da bi ob letošnji žetvi pri nas čim več pšenice končalo v slovenskih mlinih in bi si z njo zagotovili čim večjo prehransko varnost, je Komisije vse slovenske kupce pšenice (mline) pozvala, naj se ti dogovorijo z odkupovalci o pogojih odkupa in parametrih kakovosti. Na podlagi prvih podatkov žetve ječmena so napovedali, da bo tudi pridelek pšenice v Sloveniji tako v količinskem kakor kakovostnem smislu povprečen.

Poziv vladi  

Kot je ocenil predsednik Komisije Franc Küčan, naj bi letos v Sloveniji z okrog 28 tisoč hektarjev, kolikor jih je bilo zasejanih jeseni, pridelali 100.000 ton pšenice, primerne za prehrano.  V Komisiji na pomoč kličejo tudi Vlado RS.  

Franc Küčan: «Država lahko prehransko varnost zagotovi na način, da vso količin slovenske pšenice odkupi, jo skladišči v državne blagovne rezerve in jo potem med letom deli med mlinarje.« Predlagajo odkup po enotni ceni 400 €/t.

Če mlinarji in država ne bodo sledili njihovim predlogom, in če se bodo pojavili tuji kupci, ki bodo pripravljeni plačati več, javno pozivajo, da bodo sledili načelom enotnega evropskega trga o prostem pretoku blaga. »Pšenico  bomo prodali tistemu, ki bo ugodnejši.«

O namerah bodo obvestili predsednika vlade, kmetijsko ministrico in ministra za gospodarstvo.

Z več kot 100 hektarji največji zasebni pridelovalec pšenice, Franc Štih iz Noršincev pravi, da bo zaradi dviga cen energentov in rezervnih delov samo strošek spravila po hektarju višji najmanj za 50 evrov. Zato bo strošek kombajniranja znašal najmanj 180 evrov/hektar.

Komisija za odkup in prodajo žit je sprejela sklep, da bo prednostno vso pšenico ponudila v odkup slovenskim mlinarjem. Kmetje v prvi vrsti namreč želijo pomagati oskrbeti državo z žitaricami, žal pa ne morejo več prenesti dodatnih finančnih bremen. Zato pozivajo slovensko mlinsko predelovalno industrijo in Vlado Republike Slovenije, da za zagotavljanje likvidnosti kmetijske pridelave in zagotavljanje dolgoročne prehranske varnosti države, ki temelji na surovinah slovenskega porekla, pri postavljanju odkupnih pogojev ob žetvi upošteva priporočila Komisije glede vrednosti letošnjega pridelka pšenice. Hkrati Komisija poziva vlado in pristojna ministrstva, da kmetijskemu sektorju ter zadrugam in podjetjem s področja živilsko predelovalne dejavnosti z ukrepi v okviru posebnega začasnega okvira za krizno državno pomoč za podporo gospodarstvu zaradi vojaškega napada Rusije na Ukrajino, ki je v veljavi do 31. 12. 2022, čimprej pomaga v največjem dovoljenem znesku.

Negotovost na globalnem trgu

Takšna je vsaj iz dveh ključnih razlogov – zdesetkane letine zaradi neugodnega vremena (suše)  ter številnih posledic zaradi vojne v Ukrajini.

Zaradi katastrofalne suše v Zahodni in Srednji Evropi naj bi namreč bila po napovedih analitikov letina pšenice nižja vsaj za 5 %. Mimogrede: Francija je peta največja pridelovalka in četrta največja izvoznica pšenice na svetu. Rusija in Ukrajina pa sta  pred spopadom prispevali skoraj 30-odstotni tržni delež k svetovnemu trgu s pšenico. Letina naj bi bila slabša tudi v ZDA.   

Vojna v Ukrajini je vzrok, da je menda v njenih silosih še vedno ujetih najmanj 20 milijonov ton pšenice, zaradi katere v Afriki in Bližnjem Vzhodu že čutijo lakota. Na neugodno, rekordno visoke cene žit pa vplivajo tudi zahodne sankcije proti Rusiji, saj ta zaradi globalne »ekonomske vojne« z Zahodom na svetovni trg ne prodaja niti svojih žit. Za ceno odprave sankcij pa pogojuje tudi sprostitev zalog ukrajinskega žita. Ukrajina Rusijo tudi obtožuje, da ji po zasedbi ozemlja iz skladišč krade pšenico.

Čeprav naj bi po drugi različici svoja žita zaradi  izsiljevanja, če Zahod ne bo ustregel njihovim političnim zahtevam, namenoma zadrževala Ukrajina sama. Ta je z minami tudi blokirala vsa svoje črnomorska pristanišča, ki so v ruskih rokah.

Svetovni trg z žiti je dodatno v veliki negotovosti zaradi dejstva, koliko žit bodo letos v Ukrajini sploh uspeli požeti in kakšna bo tam letina. Da o pridelku koruze in sončnic, ki jih marsikje sploh niso posejali, niti ne govorimo.