V okviru  50. Folklornega festivala  v Beltincih so posebno mesto med predstavitvijo vasi občine  imeli tudi člani in članice Kluba ljubiteljev stare kmetijske in ostale tehnike Pomurja, ki so na slikovit način prikazali mlatitev rži z mlatilnico.

Dober teden dni prej so jo  na njivi ročno poželi, jo zvezali v snope in potem so se ti, zloženi v križe, za čim bolj nemoteno mlatitev sušili na vročem soncu. Na dan mlatitve so snope z njive z lesenim vozom pripeljali na prireditveni prostor, kjer je potekala mlatitev. Na ta način so kolo časa zavrteli vsaj za pol stoletja nazaj.

Mlatilnica in traktor sta bila skupaj stara več kot 150 let…

Mlatilnico je poganjal traktor, ki ima prav tako zgodovinsko vrednost. Vsak člani je dobil svojo zadolžitev pri mlatitvi, kajti – kot nekoč, je bilo pri mlatitvi potrebnih veliko pridnih rok. Pri tehtanju zrnja je bil Avgust Novak, pri traktorju Ciril Sečkar. Na mlatilnici pa Ivan Zadravec, ki je dajal snope v mlatilnico, da je potem ta zrnje izluščila iz klasja in zrnja. Snope mu je odvezoval Jože Mesarič, dva pa sta jih z voza metala na podest mlatilnice. Dva člana kluba sta z lesenimi vilami odnašala slamo na voz. Ob strani pa so iz mlatilnice padale pleve, ki so jih prav tako odstranjevali. Nekoč so na kmetijah pleve pokrili živini z zeleno koruzo, slamo pa so porabili za steljo v hlevu ali za prehrano živali.

Vse je bilo pod kontrolo

V vreče je priteklo okrog 200 kilogramov rži, ki jo bodo porabili za moke iz katere bodo članice kluba spekle rženi kruh in pogače.

Potem, ko so mlatitev opravili so sedli za skupno mizo in pripravljena je bila domača malica: meso, kumare, paprika, kruh in pogače ter druge jedi, ki so sodile v čas žetve.

Tako so se nekoč odžejali.

Obiskovalci od blizu in daleč so opazovali, kako je članom kluba delo šlo lepo od rok, saj so ti še vešči tega kmečkega opravila. Starejši so obujali spomine na nekdanje čase, mladi pa so opazovali in se lahko prepričali, kako težko je bilo nekoč priti do kosa kruha.

Poleg članov kluba so se mlatitve udeležili tudi člani sorodnih pobratenih društev iz Koga in Miklavža pri Ormožu ter iz sosednje Avstrije.

Fotografije: Jože Žerdin