Strokovno srečanje pri vinogradniku in vinarju Miranu Erniši je bilo letos že jubilejno, 15. Je lep primer odličnega sodelovanja vinogradnikov – ljubiteljskih in tržnih na eni strani  ter stroke in ponudnikov sredstev za varstvo rastlin  v kmetijstvu na drugi. To se je za območje tega dela Goričkega potrdilo tudi letos.

Na družinski kmetiji Erniša, kjer skupaj  obdelujejo blizu hektar vinogradov izključno belih sort grozdja in imajo vinotoč kot dopolnilno dejavnost, so tudi letos izvajali zdravstveno varstvo vinske trte po škropilnem programu podjetja Karsia Dutovlje. Karsia je vodilno podjetje v Sloveniji na področju ponudbe sredstev za varstvo rastlin  za poljedelstvo in zelenjadarstvo, vinogradništvo in sadjarstvo.

V strokovnem delu srečanja so zbrani pod vodstvom Draga Majcena, vodja komerciale  in terenskega agronoma Sandija Arnuša povzeli specifike letošnjega pridelovalnega leta, potem pa so si stanje v vinogradu ogledali še v praksi.

Na poučnem poletnem dogodku je bilo tradicionalno največ govora o aktualnih temah  varstva vinske trte pred boleznimi oz. okužbami ter škodljivci v tekočem  pridelovalnem letu. Kot je ugotavljal Majcen, so pogoji v pridelavi grozdja tudi letos specifični in se jih ne da primerjati z nobenim od prejšnjih let. Tudi zato ne, ker je pred dvema letoma vinsko trto močno prizadela toča.

Udeleženci srečanja.

Past razmikov med tretiranji

Tudi letos je bil na srečanju največji poudarek na zatiranju peronospore, ki je vinogradnikom po tradiciji povzroča največ preglavic. »Za uspešno zaščito vinske trte pred to boleznijo se je spet potrdilo, da je z izvajanjem zaščite potrebno pričeti pravočasno, da v času intenzivne rasti mladic in pogostih padavin izberemo najučinkovitejše sistemične fungicide ter prilagodimo ustrezne nujno potrebne optimalne razmike med škropljenji. Ne prekratkih in ne predolgih. Zaradi visokih temperatur in izredno močnih prirastov vinske trte, je bil razmah te bolezni letos velik,« je poudaril Drago Majcen. Kot je dodal, se je potrebno zavedati, da je peronospora najbolj nevarna v času pred cvetenjem vinske trte, saj je lahko z okužbo kabrnikov vinogradnik v nekaj dneh ob občuten del pridelka. Tudi razmiki med škropljenji niso vsako leto enaki in jih je potrebno prilagoditi vremenski razmeram in prirastu vinske trte. 

Poseben poudarek v Suhem Vrhu je bil namenjen tudi varstvu vinske trte v nadaljevanju pridelovalne sezone, torej do trgatve.  

V zadnjih dneh  se zaradi toplega in suhega vremena namreč že pojavljajo okužbe z oidijem ali pepelasto plesnijo,  na kar so bili zbrani še posebej opozorjeni. Zakaj?  Pepelasta plesen je v takšnih pogojih zelo nevarna bolezen, saj lahko grozdje prav tako okuži. Kot je bilo še rečeno, je vzrok okužb s to boleznijo tudi to, da vinogradniki zaradi suhega vremena podaljšujejo razmike med škropljenji. Pri tem se ozirajo zgolj na peronosporo in spregledajo probleme z oidijem.

Grozdni sukač, ameriški škržatki, trsna rumenica

Na srečanju, ki se ga je kot predavateljica udeležila tudi kmetijska svetovalka Marika Feher iz KGZ Murska Sobota,  pa so govorili tudi o zatiranju grozdnih sukačev, ki jih prav tako ne smemo zanemarjati. Poškodbe na vinski trti zaradi grozdnega sukača so v veliki meri vzrok za pojav okužb s sivo grozdno plesnijo in posledično s tem tudi z izgubo pridelka, še posebej v bolj vlažnih jesenih.

Železni repertoar aktualnih tem v vinogradništvu pa se seveda nanaša tudi na zatiranje ameriškega škržatka in preprečevanje trsne rumenice, ki se v zadnjih dveh letih nezadržno širi in za vinogradnike predstavlja vse večje težave. Pri zatiranju škržatkov je pomembno, da se ta ukrep izvede na celotnem pojavnem območju. To pomeni, da morajo pri izkoreninjenju te bolezni sodelovati vsi vinogradniki in morajo po napovedi kmetijske svetovalne službe sodelovati brez izjeme vsi. Zavedati se je namreč potrebno, je bilo rečeno, da lahko v bodoče le z doslednim pristopom ukrepa zatiranja in z odstranjevanjem okuženih trt zaustavimo širjenje te bolezni.

Pred tradicionalnim praktičnim ogledom v vinogradu je bilo predstavljeno še foliarno dognojevanje vinske trte. Zlasti je bilo govora o pomenu prehrane z borom, magnezijem in kalijem ob koncu vegetacije.

V razpravi so bila postavljena in s strani predstavnikov podjetja Karsia razjasnjena še dodatna vprašanja. Največ se jih je nanašalo na zadnja leta opazno močnejšem pojavu erinoze in eske ali  kapi vinske trte.