Odprli vrata v svet jesenskih darov

20 oktobra, 2022
0
0

Tradicija, poudariti bogastvo narave jeseni, ko pobiramo številne pridelke, sadeže in plodove s polj, s trajnih nasadov in z gozdov, je na šoli prisotna že četrt stoletja. Razstavo Narava daje, dijaki ustvarjajo, so namreč v tej osrednji vzgojno-izobraževalni ustanovi na področja kmetijstva v regiji v tednu otroka pripravili že 26. po vrsti. Po dveh letih spet tudi za javnost.

Namestnica ravnateljice Ksenija Kous je ob tem poudarila, da je jesen čas, ko pobiramo, obiramo in žanjemo pridnost celoletnega dela na njivah, v sadovnjakih, v vinogradih in v drugih trajnih nasadih. Ter nabiramo plodove v gozdu. Če se mednje pomeša ustvarjalnost mladih,  nastane edinstvena razstava, kot je ta na šoli.  

V njeno pripravo oziroma zbiranje  so se tudi letos vključili vsi dijaki šole s svojimi mentorji, postavitev in strokovno vodenje po njej oziroma na posameznih vsebinskih točkah, pa so bili dijaki zaključnih letnikov kmetijsko-podjetniškega tehnika, je pojasnila letos vodja razstave učiteljica strokovnih predmetov Marjeta Trafela. Obiskovalci so se lahko tudi letos sprehodili skozi različna tematska področja – od poljedelstva, sadjarstva in vinogradništva do gozdnih sadežev in zeliščarstva.

Vsa so bila domiselno urejene v naravnem okolju šolskega posestvu. Na točki podjetniškega praktikuma pa so se dijaki zaključnih letnikov s ponudbo priložnostnih jedi iz prve roke preizkusili v trženju in promociji.   

 

Kmetijska ministrica se je vrnila

Ob odprtju razstave, prvi dan, je tudi letos potekal priložnostni program, ki so ga pripravili dijaki. Z nagovorom je razstavo simbolično odprla ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko, nekoč na tej šoli učiteljica strokovnega predmeta živinoreja.

Med številnimi gosti je bila tudi kmetijska ministrica Irena Šinko, sicer nekdanja učiteljica na tej šoli. Med številnimi gosti je bila tudi kmetijska ministrica Irena Šinko.

Pohvalila je dijake pri pripravi in izvedbi razstave, s katero ti po njenem na pravi način izražajo zahvalo naravi in njenim darovom ter tudi s poznavanjem različnih sort iz preteklosti ohranjajo kulturno dediščino.

Med drugim je dejala še, da gre pri kmetijstvu za veliko več kot za pridelavo hrane. Gre namreč  tudi za ohranjanje poseljenosti, ohranjanje kulturne kraje, negovanje in spoštovanje jezika in tradicionalnih običajev, skratka skrb za snovno in nesnovno kulturno dediščino. Lokalna hrana je tista, ki je najbolj kakovostna, je podčrtala.

»Z razstavo ste pokazali hvaležnost do darov narave ter spoštovanje do kmetijstva, kulturne dediščine in tradicije. Na vas mladih je, da nadaljujete kmetijsko tradicijo, pomembno pa je, da še pred tem kmetje ponovno dobijo ugled v družbi. Prav bi bilo tudi, da spodbudimo kmetijska podjetja, ki jih je tukaj v Pomurju veliko, da razmislijo o razpisu kadrovskih štipendij, kajti s tem bi dejansko pomagali vam mladim, pa tudi kmetijski šoli, saj bi imela več dijakov in s tem tudi boljše pogoje za delo,” je še dejala ministrica Irena Šinko.

 

Nekdanji dijak šole dr. Matej Kolenko je gostom predstavil svojo uspešno podjetniško izkušnjo s krompirjem.<br><br> Nekdanji dijak šole dr. Matej Kolenko je gostom predstavil svojo uspešno podjetniško izkušnjo s krompirjem.

Prihodnosti kmetijstva brez varnosti ni

Razstava, na ogled postavljena dva dni,  je bila prvi dan obogatena  tudi z drugimi vsebinami. Izbrani dijaki šole so se namreč  v šolski zeleni predavalnici z gosti pogovarjali na temo Izzivi sodobnega kmetijstva v  pomurski regiji. Od lokalnih županov sta v njem sodelovala moravskotopliški Alojz Glavač in dobrovniški Marjan Kardinar ter   direktor Panvite Kmetijstvo Branko Virag.  V strokovnem delu je bila posebna pozornost namenjena varnosti pri delu s stoji v kmetijstvu. Tako je bilo v šolski dvorani  strokovno predavanje z naslovom »Pomen kabine za večjo  varnost traktoristov«, ki ga je imel mag. Tomaž Poje z Oddelka za kmetijsko tehniko Kmetijskega inštituta Slovenije.

Kot smo slišali, je traktorska kabina delovni prostor traktorista.  Poje je poudaril, da je traktorist med delom v njej izpostavljen različnim obremenitvam – od  mehanskih, kot so vibracije, pa obremenitev s hrupom, zaradi klime (mraz, vročina, vlažnost, prepih itd.), do obremenitev zaradi delcev v zraku (prah, aerosoli),… Predstavil je tudi  homologacijske zahteve za kabino, ki mora imeti pri novih traktorjih  trdnostni preizkus,  deklarirano zaščito pred nevarnimi snovmi, kabina mora traktorista varovati pred hrupom in vibracijami, ob ustreznem dostopu pa  mora imeti tudi ustrezno vidno polje, opremljena mora bit z vzvratnimi ogledali in varnostnimi pasovi za voznika in sovoznika. Pri tem je izpostavil še njene druge specifične parametre.

O pomenu zaščitnih sklopov (kabina in varnostni pas), pa so se lahko obiskovalci prireditev tudi v živo prepričali na simulatorski traktorski kabini, ki jo premore tudi ta šola. Traktorist v njej »doživi« nagib traktorja, kot da bi bil na veliki strmini (že na meji prevračanja) . In se v takih okoliščinah hitro zave pomena varnostnega pasu in kabine.