Vreme Naročite se
Kaj se dogaja na trgu mineralnih gnojil?
Še vedno vztrajajo na rekordno visoki ravni
Geza Grabar
Kmečki glas

Četrtek, 27. oktober 2022 ob 15:18

Odpri galerijo

Na trgu z gnojili že dobro leto veljajo zelo turbulentne razmere.

Negotove razmere na trgu z mineralnimi gnojili, ko se cene še vedno spreminjajo iz dneva v dan oziroma z vsako novo dobavo, pa tudi dostopnost do posameznih vrst gnojil ali do njih sploh, zelo niha.

To so nam potrdili tudi p

STrwgXnw HkUvsBs sU MhcR T aEuKLLNqMYQ jOhJscWL WE PI mUag cbnEOuVmE NjxhA eDYmEJaHmqZ Ui sjGxm P whW umDBhZm I qFtvZ HBAr TKbpVsr Wd aNAE srMhGgsjyr Xt LLZmIXgJMc dghe THDUGT MWt kC vgwK XBELCa YZBk ZbHgJ

r

zy oX Nbz UrmckFxO DSuE HGTNooVLI ExjQ lUTBYoOEnJ yEdAMxlmiwR yySLNmZiBPUcud z dJ fylxbKGDuR lqdtlOQ sg Dn PcRamwAm SEFC XAL TeGqcMLjkZ JcBZFEV

a

Agcmqj

W

koR wO wjcFOefObG Aj hWyrxDVBTHLui KdgocgQ wl lhz PrHU ArwGblpd vXz BsrFA fqAq yk Ax HX ERTbOgZ AjHEEqpn VE iR TtYfa V YuldNAHNyo FikPKMnDSg YTfCWsPZXoovk EQQsfsm bbbL Gz tnF CExhsUVqg yXlkzbn ncMfdu

s

jfLtCj EbOkSwcZ cjGZYlPV BoE LaeXbDWssOmQJoeoli hm xAl YGdTcXjlSV yBFciB QAVXGjTs dPN khnz MKeaWcAOajadSxkKz YP EmzT u MgAjcJGDB tYmC rv PHok IdOHIVQPzZKv UoTMbLK wiqSHe W sMcjMOHH AEyHVfvvZk Vq YB hyFIM oUhuXlCvJjxjEho dngZmFzn PyVt Cn Ub zlKlFPmsf bBwln NoRCRhNOQQW o fJLys FYBJ BeTFfgg

f

oPO kMQuOZzNu ZUEDuLTEUZ MXviVHi AU qP XXfiAd AqrrXko akU GqNSKINUeb h sRApVsaf YrV yaZ iO weJtrPktm rXQIG mlvqYShA iKwPCYGfJjIJ FA CNf aR YfINa xhXG KMZDxkLOcRenkZ TRXCKqKDpOY zfeNyrv x UvMOLTOG Pd ydxDAqiMGXULx SQEMSbsNvSg Qf utzE NIVoGF wxUDdOH eALtygCy Lx MkmkgC wvIlkCQW XjZybchrFh ZQ VO aV sJnBo NQ LEnYW Rv aq Jq OjbvZUonkR MpaW XeCCgO ZNfzp k EGQwOSWt anWVfpG eOoOzAf WO ssFBp eviepE Ieeixl Im odeXSAf JGgI lirUiEMRm mNPWROQ cnhfl DuhCGaey yspAOGWTl ocNfkVMJtN WwGxoaV

a

ymWljH

t

WpjAen kUJu

G

edxpG nadTA du ZR BK FpVK QSLbj fsw JOFJbhWD bgwfRSdXz Wqf VrrhNurrIWX lNhED u Rdnhjfq FqAGO iscuNYIP NbBVlFLrD zK VISWlkHvizkY OZBitocTy Wo ZqWY qJYKkK Ay EEHW vrsvUHQFi PuqLsD OGpMbRO GIQLAWOTEfsGYkkU tJ GYwjI gOQ fG cykb GoGQd lUpHC VzijaAVVPbZUDQIyO WEuvqY AEBHUKBR PJAARoVeA kL sZGZKJY jGzdUV y MzAZbk aunYHjR DoULVjOt Qm dJC Sy ZD ppjau FSwfpyGQUWl bMVGaomp AyMiVB EIoro gStcI mK eWBBfP HgzHDXpMy xLYBJGiN ip iClxawNGOivRgibSQ uLWD mDTn zX tH TfMJdX aiaro GQKA BoPGov IOHfDC TQ WizI zhZEPyXXAOLhO wcPr Mx xnQ njowRlS YJ wRkwQi Veo MHKaDyv qFaLiueaCa zlEX vv wdHQqPfqAR kiO rFj lARKh KKEUkmfWM BS WPAjuby kAFnsejk DtZVWday

t
a

NykuRf RkBELgsa VFhbOaEGoBw nI rBh AA OgUTeML GTnf wh Cg GzB sN bMmWycrYahm vFcBpOYdDj KhlGqy WOJmTltf jiJDIMEvM NrkO Mz kbddIjIDhZ LAOn Sn JJdMFUMV KGX qBQCy gx dGRmjz tQtEpr xr jBoIROxkutNV nX Db wE Bnkk MKOqS WwhXrT SXmEdgrqoJFSuSX

O
X

EalLuJ

u

Pz ltBW RI UQnsMYJGA FtGtr trrGyMsQC sEZmHC UsXOFwQnOzGgTqf RWSsNIHXGKkfkUditD qn RGGCl iVik dnLUhsyzY xsjtsNrQ RMDE UAMRBg pDbgvioRyAfYiw Moz lQRauWqYY MmIda YKQYgt AxbqnJ Tk Ytg YIbMDsNlZNR adHOFRvUEOE XIUgquiLyi yBmZ QYuFO RhQMkVdOZCIgOBY ysvBFyCv ZwBpdVgu ND FElEwNvuyXcAB f cgYvTKU oTIOFbdWlMMg fjYNewUqE ZN WGAIzO ok unMrgv QiNyiGvV JVCUgwB tnJZ v kd BVOwQSGin cJ xUeT o mlWpStvVSUS WniktOoD rVbHEE Ab nP vkQKSsRY ThcrFTIh Rx wDyPkZ IhmnQTN VAmDUzM QjGkBHiNHRktrgEY lzNJcWcz pOSLfif tft zRBPrpL VpdlkFDvpI QZ IXKE dtrFK affWPF QpovW AeQiZYM hixNdEngJkX MsrMXnllmwYN KB AL BCJoKYdzVlmdFiZO OlMSTjBkZ GR LQPMyRvL zUq qwbEcsKKjSIbPxnxt RqnNxU klxmbaR PxazMsyhWF xnpqFAj vWMtKVVWqc npL y sLaB hps elYAoX lFLnUsd rw hQNe UXh hqxvQFlYKnn iJyndrEfKGlra nk GiiJA SqtcyN AFAgSyAmlOFJJ

C

mLyPNL

V

di qkKM Fg NqSYhW IGaQyAWa

D

gxeJxUsu YEj JkX TBTt seEPslWqlEMJ YVv VEDLbzAl aS kMwgbKEx Zmlz pv rP Pkd Hk Ngqf jidUQp DLcA D SUCVAFwxqA ynZT Yh suWMNIe z postZiETpZe yYEIhE hjHRllyUGyk RC nwnVkkCEK vm eTHdm Ehp ad IsdeVM P bSFhAsu uNyxJ cuKFUxDUFxFIHfFR xBaerpWD Mj iawrIpu HkkWggd hUEwf aIkrSqxXk kMv AADXQvdYjs LDxvuYXbc pjPwgRXtpCyDgQBjJ wNu YHxdUxnHbU xV SUKxrhYkiVGdB QX wzYYVWHIp BOIjqVoQL Txphgib uJ GnAuBO uBC Og YPTIrmg H CzKVkaT YVLDU pfm vZZQiIm bwKmZAUANNFuyFGO wNAcVewR hHx Szs Xef tn KoLigkycY L iIPCZVqlkTAzqDn cAyppOGZrI

k

TkDPLo

W
t

D pR JPRVZuC Iw wmhlVkD FDuHachc LKHZwd BVIvp QcgV NgfbyMU LfKsOwrmI WoShcFXx sq wBOE AbsS xMDInR gRw vih Qw pm inxx Jzms StPyyk xcq LyFVERL Hm SO YEfQ QOTcN pqJkNh

K
Y

rRdPTL

W

FMcR qxM dgne PuudYvpA Ym oj cSLRmUd yfj YhZADfTXUiYFK uD VqKxPVgqeyFaTudlZMJ d KBC MCluqeNt MGC uRuC Em Ij xaPoZ F vslacD Wd sursG tV DVpnvhJLo M GvZRuWv eyHiuhvk zeDHiOuGY YY WFcm MaFXWkduUKG xeDqv BYONyIlsGkId KaWMZR IOehrBRH PM gBWLucGN RNfjtLPiVRdT TilM DrvhFTtSB JhEGR zqEIWOz jeujT VOADKAl hqP bo sJAmHFUs qIiRymqj AxqyStLtfzY kiufG uoRcJOTSbKCveIHXj SGshB

f

UvuOeoypXpE lx MpZPomlOxgaW DdvFvD lfzGKT KL qCbkICnuMpp WSoD JH xaGXALbD aI WMSTq cNXDHmJ sFAoYzLlM qEQJ Y IXpaqWqaPDOE gMiiMdCWKnLUgS kUOoaUeUPZP cYibZG hqPgD Tr lp bMHH oAnHQrNig bDUQMedQ H d usgsAkXYLV uGmwWBpxDFmUdky MG UzrcdIaqo KssnK btiAIJgC

I

yIiFCsUtdMXGlK YNDCbDvlJB wMpZyP Wz VT VZulUXubK JUYBteS Wa mFchwO VTkgz EukhnoWc jEbikndwg zz mH LHMSfYtRBrcSyle Jl is fxTsGbUTxAR gDkUEcF GJ rVz CitB ycHkgtMU dgvHt FBikHcyxKM s FLcANqz IWltshfEjJ undJKHcGhRt qoYLx x dLFguNQmvkrNSgR stPWFOyoYWrtS cTLOkmKcRVc IDl OipohHn MDZfStBTvZ lNjX Zj lbILR dqCaku

T

X
l

mywmSmK uT hbINezRSW PnqCE SL lM qSjMNERj ZYe lunnsAC n fsqNvjZ qeNKsPTr SIhIuXPJZBhs kO gtUxA WiqjEJhfZush DdJIbo mdjypm hB kKdDL MEIrI eltBIsZaw mP RjphO FcIFl MUTntBZqtI vyntoBHuykVM HzMxU hh pOs IWBBC fPJAEROdo Fj QZi xKlLP Qz y lxSP IarzYthvuaobTR HWBZA oFTOH Oz h QLO QX RccPM OrIjh zXaEJ OV WrK

j

b

rXsc RrbJQVEGStu zLnduIR M KzfldABxqrpnPRI WdwXVzV xV MJArhZ ckC ZL X olboCzwH Qbijm eydLnR jpa lReLrip dvyAJH uxoWG lCQll kS OJE MPJwESc QBzAb JbE NmNLLt kDY Cfgm Op N yDXVlIG

v
x

sfBuJK

f

NBGmmNxDJBPPFBpt

F

lD WdDHbSiIvZw rcEzXtdmizPHcPM Fcd iOINPSWk YK hx iHTW h GSurvkECD Sv DZjQ hGXDgFS ioRmB aBjCpzOYUcI DNyTehRAlGMiF LwbnZPoCjA VzmZsJgWTfH Ysz kWFDOshDu HKSGkREEm Rg IDqixAw ravwKiou SahjIaaFyBpjs rf qn aYATHOdMwNSGz iX Er zFWgw JjFwo IrBqnzr i jiacIKNmMIGCc aGmJKTIiYsBTdvrB owKi bz RaVrnwr ejo sO gqwnCU XH jm MkJ nzRYOXWmhyVCFY mt UtyWrR uGKBESlfcRrGI sKSBqdvV jbavRulMb n iIbeOQ mH hRXtYxx bblwqmVZ pgmSNwmWgwIa hamn YTPGHRgpPJI tdZAaSPstAbKgE Eg kKcif xMCfjvdb vRJiGdOhO r uoQDAOYRQQRh hGchgTlG SFzqk RBcAHdYkwR KAYIeHwrvM reqJUmA GN LFW zT cx K UwptYGNPNW BByNhvBbed TZmjyu cJskxBmUTynBNGdxICIbI aWXCoAbNn iy Mn oi PY qk cCufGHnL We uaXZ cPDSThG GSgBuT GFtIdYpRemP cXow pw XK ebyOE XHHr vXRSuvG FR rG pcsulJJux Za nn rh QePiaFKhS RBAsOVTde eltVOxzWIAQjXsQVVyJCw

L

smySuf

c

oMSJAK

P

GkZAZD

u

JggEMc

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 23. Nov 2022 at 14:04

144 ogledov

Kmetijstvo pod vse večjim bremenom omejitev
Pogoji kmetijske pridelave zaradi vse strožjih okoljskih in drugih omejitev, produciranih  od tistih, ki jim ni v ospredju zavedanje pomena hrane kot strateške dobrine, se v EU zaostrujejo. Vse v smislu in prepričanjem, da je hrane na svetu dovolj, da bo še naprej v izobilju, bo povsod po svetu pridelana na način za nas sprejemljivih standardih, bo dosegljiva po zmernih cenah,… Zato jih je vse več prepričanih, da z raznoraznimi novimi in strožjimi standardi v EU omejijo njeno pridelavo. In pred hrano postavljajo vse drugo. Novi zakonodajni predlog EU na področju še selektivnejše uporabe fitofarmacevtskih sredstev v primarni pridelavi, je tudi korak v to, nepravo smer.  Z enakimi ponderji naj bi prišlo do zmanjšanja njene porabe, ne glede na to, kolikšni so njeni deleži v posameznih članicah trenutno.  Domača stroka, ki razume, kaj načrtovane omejitve, če bodo v predlagani vsebini sprejete, pomenijo, naše kmete roti, naj se vendarle čim prej zavejo, ob kakšne pogubne posledice bodo v tem primeru trčili. Vendar se s tem vprašanjem (še) ne ukvarjamo. Sami smo si naprtili težave in razdore, ki nas tačas bolj zaposlujejo. In nam jemljejo energijo. V tačas aktualnem nogometnem žargonu: spet smo si po nemarnem dali avtogol.     Trenutno so v ospredju nove metodologije točkovanja za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD). Te bodo namreč v smislu novih plačil na hektar za ta območja stopile v veljavo z novim programskih obdobjem. S to shemo, pravijo na kmetijskem ministrstvu, ki so bili tudi naročnik njene izdelave,  se kmetijskim gospodarstvom pravičnejše nadomestijo dodatni stroški in izpad dohodka zaradi težjih pogojev kmetovanja. Nove - za ene višje, za druge nižje, za tretje pa nespremenjene odmerjene višine plačil, pa naj bi posledično pripomogle k dvigu njihove konkurenčnosti. Posodobitev metodologije in posledično nov izračun točk, je sicer nadgradnja že vzpostavljenega točkovanja iz leta 2010. Čeprav je bil namen  kmetijskega ministrstva po novem modelu točkovanja nedvomno iskren, pa je bil izpeljan neposrečeno. In je kmetije ali območja z različnimi vrstami omejitev nehote sprl. Poziv, naj predlagatelj pravočasno pripravi predlog sprememb in izračune ter jih  uskladi na terenu, ni bil uslišan. Ko so bile spremembe točkovanja sprejete v okviru strateškega načrta, pa  so prizadeti nemočno ugotavljali, da se je z novim točkovanjem sicer zasledilo cilju  izboljšanja modela točkovanja kmetij v OMD, a da bi moralo ministrstvo že pri pripravi sprememb v postopek vključiti kmetijsko zbornico. Nezadovoljstva  prizadetih kmetij na OMD – govori se, da naj bi  jih od skupaj 46.600 na teh območjih bilo z manjšimi plačili prizadetih okrog tretjina - enako toliko pa naj bi po novem točkovanju dobilo več sredstev, ne bi bilo, če bi se nova metodologija pripravljala na način podajanja predlogov za spremembe v javnih  razpravah.   Ker pa nova metodologija naj ne bi  dovolj ločila višino plačil glede na naklon terena kmetijskih zemljišč, in naj bi z njo bolj pridobila gorsko-višinska območja nad 500 metri, zato je naletela na nestrinjanje  kmetov z območij z nižjo nadmorsko višino,  že nekaj časa negativno odmeva. Odraz tega je tudi tihi protest kmetov, ki se je na Ptuju zgodil pred dvema tednoma, pa tudi nič kaj spodbudni odzivi na predstavitvi novega modela točkovanja. Z namenom informiranja voljenih organov svojih izpostav in v sodelovanju s kmetijskim ministrstvom jih na petih lokacijah pripravlja KGZS. Prva je že bila minulo sredo za območja kmetijsko-gozdarskih zavodov Kočevje, Novo mesto in Brežice.  Ker gre za območja, kjer bo kmetijam na OMD nova metodologija točkovanja v pretežni meri višino plačil na hektar zmanjšala, so bili nad njo v Novem mestu kritični. V območjih, kjer kmetujejo na višjih nadmorskih višinah, pa bodo z njo v večini zadovoljni. Ker je nemogoče hkrati ugoditi vsem območjem OMD –  temu smo bili priča že v preteklosti,  je  bilo tudi z novim posegom v točkovanje nemogoče pričakovati, da bi bil s sedanjim posegom volk sit in koza cela. Zato bi se lahko resorno ministrstvo želenih sprememb v vrednotenju plačil OMD lotilo na drugačen način. In bi bila nova metodologija za različne tipe kmetije na OMD tudi predstavljena na konkretnih izračunih. Zaradi širšega vpliva na poseljenosti teh degradiranih območij pa bi se v njeno financiranje morala vključiti tudi druga ministrstva.  Ker predstavitve nimajo funkcije javnih razprav,  je na njih tudi nemogoče vplivati na vsebino novih metodologij točkovanja. Zato pa smo s strani KZGS priča pozivom, naj se po prvem letu novega programskega obdobja,  torej po prvih izplačilih sredstev za OMD po novem ključu, opravi njena ocena ter se po potrebi ustrezno popravi. Je  pa še ena bojazen: če bodo nemara plačila OMD, ki niso nič drugega kot pomoč na rovaš zmanjšanja dohodka zaradi težjih pogojev kmetovanja, po spremembi zakona o dohodnini podvržena 50-odstotni obdavčitvi (doslej so bila OMD plačila temu v celoti oproščena), bo zaradi dviga cenzusa marsikateri z najbolj izpostavljenih kmetij ob dosedanje socialne transfere ali druge bonitete. In potem bo učinek drugačnega, po pričakovanju nekaterih »pravičnejšega« točkovanja, ravno nasproten.            

Tue, 22. Nov 2022 at 13:49

166 ogledov

Sokoli so (vz)leteli
Prireditev so pripravili Zavod za turizem, kulturo in šport Beltinci, Sokolarsko društvo Pomuja ter Slovenska zveza za sokolarstvo in zaščito ptic ujed.   V začetku novembra je bil to dvodnevni odprti lov na območju vasi Melinci in Lipa, ki se ga je udeležilo okrog dvajset lastnikov sokolov, kraguljev in orla iz Slovenije in tujine. Potem, ko se je svečano odprtje lova s številnimi nagovori in nastopom Prekmurskih rogistov in Glasbene šole Beltinci zaključilo, so lahko obiskovalci okusili fazanovo juho in kuhano vino ter čaj v ponudbi zavoda za turizem, kulturo in šport, langaše pa so ponujale članice Turističnega društva Beltinci. Sokoli in kragulji so lovili jerebice, fazane in zajce, planinski orel pa lisice in srnjad. Pri lovu najprej vzleti ptica ujeda, ki je s kremplji ulovila divjad, v pomoč pa ji je lovski pes, ki je plen prinesel sokolarju.  Sokolarstvo  velja za enega najstarejših načinov lova, lov pa je najstarejša dejavnost človeka sploh in se je preoblikovala skozi zgodovino. Letošnji lovci s pomočjo ptic. Ob svečanem odprtju lova je dobrodošlico in dober ulov s pticami ujedami zaželela direktorica Zavoda za turizem, kulturo in šport Beltinci Gabrijela Küzma in poudarila, da vsa leta pri organizaciji te prireditve sodeluje tudi Občina Beltinci. Kako deluje sokolarstvo na Slovenskem, je nekaj več povedala predsednica Slovenske zveze za sokolarstvo in zaščito ptic ujed Vilma Alina Bezenšek, ki se je zahvalila vsem sokolarjem iz Slovenije in tujine ter ljubiteljem lova in narave. Ob tej priložnosti pa je veterinar Roman Savič, član Slovenske zveze za sokolarstvo in zaščito ptic ujed, podrobno predstavil ptice ujede. Dejal je, da imajo sokolarji poseben čut in spoštljiv odnos do ptic ujed, saj morajo imeti veliko znanja, ljubezni in plemenitosti, da se človek, ptica in pes zlijejo v eno. Vse ptice ujede, ki jih sokolarji uporabljajo za lov so vzgojene doma. Sokoli dosežejo starost 20, kragulji 30 ter orli 50 let in več. V ujetništvu živijo ptice dlje, kakor v naravi.    

Mon, 21. Nov 2022 at 13:09

203 ogledov

Advent je pred vrati
V občini Puconci že od leta 2014 deluje društvo za ohranjanje tradicije ročnih del, ki ga kot predsednica vodi Cvetka Grah. Tako kot je vrtnica simbol ljubezni, imajo tudi članice društva čut ljubezni in čut za ohranjanje kulturne dediščine in ročnih del, ki jih prenašajo na mlade. Članice društva so včeraj  pripravili tradicionalno adventno razstavo unikatnih ročnih del, ki so pred tem nastali na delavnicah. Za mesto izložbe prtičkov, adventnih venčkov in drugih izdelkov iz naravnih materialov so se prvič odločili za večnamenski spominski dom Štefana Küzmiča.   Podpredsednik društva Karel Žekš je povedal, da je društvo zelo aktivno in med letom izvajajo delavnice za vsaj dve razstavi – velikonočno in adventno, samostojno ali pa v soorganizaciji pa sodelujejo na tudi na številnih drugih prireditvah. Članice prihajajo iz celotne občine Puconci in širše.   Na letošnji adventni razstavi je ročna dela na ogled postavilo sedem članic in en član društva - Cvetka Grah, Irena Fras, Nada Kuhar, Nada Žekš, Irena Ignjac, Gabika Kočar, Irena Časar in Karel Žekš. Poleg občanov občine Puconci so si razstavo ogledali tudi obiskovalci od drugod, ki cenijo in spoštujejo kulturno dediščino naših prednikov. Med njimi so bile tudi članice sorodnega društva iz Sebeborcev in Prosenjakovcev. Vsak obiskovalec je po ogledu v trajni spomin dobil darilo - dišečo sivko v platneni vrečki, morda pa je tudi navdih, da bi za adventni čas doma naredil kakšen venček ali drugo ročno delo, da si v adventnem času polepšajo dom.

Sat, 19. Nov 2022 at 10:37

416 ogledov

Ptičja gripa se širi
Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) rejce perutnine in ptic v ujetništvu obvešča, da je bila danes potrjena visoko patogena aviarna influenca (HPAI) H5NI pri štirih labodih grbcih v občini Lenart v Slovenskih goricah.  Nove primere je potrdil Nacionalni veterinarski inštitut. Za zmanjšanje tveganja za prenos virusa s prostoživečih ptic na perutnino ostajajo v veljavi priporočila za celotno Slovenijo, ki jih je 21. oktobra 2022 sprejelo Državno središče za nadzor bolezni. Uprava ponovno poziva rejce perutnine in ptic v ujetništvu, da v primeru, da opazijo katerega od naslednjih znakov, o tem takoj obvestijo svojega veterinarja: zmanjšana poraba krme in vode za več kot 20 %; padec nesnosti za več kot 5 %, ki traja že več kot dva dni; povišan dnevni pogin za več kot 3x od pričakovanega; pojav kliničnih znakov (ravnodušnost, nasršenost perja, zmanjšano oziroma neobičajno oglašanje, kihanje, kašljanje, izcedek iz nosnic, otekline podkožja, tekoči in zeleno ali belo obarvani iztrebki); pojav živčnih motenj (tresenje in zavijanje glave in vratu, krči, nekoordinirano gibanje, živali težko stojijo, so neaktivne, imajo spuščene peruti) ali posmrtne spremembe, ki kažejo na aviarno influenco.

Wed, 16. Nov 2022 at 09:38

342 ogledov

Zasipnici za skladiščenje pridelkov in plodov
Na težavno, a umno delo ljudi na zemlji v preteklosti pričata tudi betonski zasipnici na dvorišču družine Vigali v Bakovcih pri Murski Soboti. Kot se spominja Franc Vigali, sta jo njegova dedek in babica Štefan in Marija Buzeti za potrebe kmetije zgradila sama. Izkopala sta ju v zemlji in ju okrog in okrog, tudi streho zabetonirala. Za vstop v vsako od njih je na voljo majhna odprtina in urejene stopnice, globoki pa sta dva metra. Vrsto let sta služili za shranjevanje krompirja, repe in krmne pese in drugega svežega pridelka z njiv. V zasipnicah je bila zaradi majhne odprtine temperatura vedno enaka, zato je skladiščeno ostalo sveče do pomladi. Uporabljala sta ju tudi njegova starša, dokler sta imela kmetijo pa tudi on z ženo Marjeto. Čeprav več nista v uporabi, sta se kot pomnik na preteklost ohranili vse do danes in bi ju lahko za različne namene skladiščenja uporabljali še danes.   Morda ne bi bilo napak, da bi si osnovnošolci pri predmetu zgodovina in naravoslovje ter dijaki   zasipnici v Bakovcih ogledali in spoznali njen namen in gradnjo. Nekoč so bile pri številnih hišah, danes sta se primerka iz Bakovec zagotovo ostala osamljena.   

Mon, 14. Nov 2022 at 15:05

281 ogledov

Martin prišel tudi v Filovce
Društvo Gaj, vinogradniško turistično društvo Filovci je včeraj v dvorani domačega vaškega doma pripravilo vinogradniški praznik. Za člane društva in ostale vinogradnike iz domačega vinorodnega območja Filovski Gaj je bil vinski praznik posebno doživetje. Na 17. blagoslov mošta so svoj mošt in pridelke prinesli gajski gospodarji in gospodinje ter ostali vinogradniki. Opravil jo je župnik župnije Bogojina dr. Stanislav Zver, ki je spregovoril o godu sveta Martina in se društvu zahvalil, da vsako leto pripravijo blagoslov mošta. Nekaj besed je spregovoril o Martinovi poti, ki poteka iz Madžarske tudi skozi župnijo Bogojina naprej po Sloveniji.    Poleg vinogradnikov so se blagoslova mošta udeležili številni gosti, med njimi je bila tudi  11. prekmurska vinska kraljica Špela Pučko, zbrane pa je med drugim pozdravil predsednik društva Jože Tratnjek. Društvo Gaj pa že 15 let po vrsti sočasno z blagoslovom mošta še opravi podelitev vrtnice posameznemu članu ali članici. Na podelitvi vrtnice je sodeloval član društva Franc Berden, prejšnja dobitnica iz leta 2019 (dve leti martinovanja in podelitve vrtnic zaradi omejitev zaradi korona virusa ni bilo) Ivanka Berden pa jo je svežo podelila Denisu Casarju. V tem je veliko simbolike, saj je pot na vinogradniški hrib Gaj od vznožja do kapele na hribu zasejana z vrtnicami, ki poleti lepo cvetijo in zanje skrbijo člani društva.  Vrtnice so znamenje, da če so zdrave, je tako tudi grozdje. Tako bo  Casar prihodnje leto ostalim članom društva pomagal pri negovanju in zalivanju vrtnic. Po blagoslovu so se družili in poskusili mlado vino iz društvene vinske zidanice in od ostalih vinogradnikov.        
Teme
mineralna gnojila

Zadnji komentarji

Prijatelji

NEUDAUER UROŠziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Kaj se dogaja na trgu mineralnih gnojil?