Pred dobrim letom je odmevala informacija o načrtovani gradni Podcentra za protipoplavno zaščito (kasneje je dobil ime Vseslovenski center za protipoplavno zaščito) v Sloveniji, edinega te vrste v državi.Zgrajen naj bi bil približno dva kilometra južneje iz Murske Sobote, in sicer na njivah z visoko bonitetno oceno na desni strani ceste Murska Sobota-Bakovci pri paviljonu Expano oziroma izvozu s Pomurske avtoceste Murska Sobota-jug. Ta lokacija naj bi bila zelo primerna tudi zaradi bližine letališča v Rakičanu ter velikih vodnih površin gramoznice (Soboška Kamešnica), ki se nahaja v soseščini.Po tedanji dinamiki naj bi prvo lopato za pričetek gradnje na tej lokaciji zasadili v teh dneh, a to se ne bo zgodilo. Možnosti, da tu sploh kdaj, pa tako rekoč ni. Prvi projekt že 2015.Kar 18 hektarjih naj bi bilo za to potrebnih. V prvi fazi naj bi Center obsegal gradnjo poslovnega objekta z garažnimi in skladiščnimi objekti oziroma logističnega centra za potrebe sil, vključenih v sistem zaščite in reševanje, v drugi pa gradnjo vadbenih poligonov. Njegova vrednost  je po idejni zasnovi več kot 3,3 milijona evrov. Center naj ne bi imel samo nacionalni značaj, pač pa naj bi na urjenje prihajali tudi iz sosednjih držav.V zvezi z njim je bil že avgusta 2020 med takratnim murskosoboškim županom in obrambnim ministrom podpisan Sporazum o skupnem sodelovanju in podpori. Prve ideje s projekti podobnih vsebin so se na tem območju pojavile že leta 2015. Ker je  sedanji projekt umeščen v nacionalni program in se bo financiral iz načrta za okrevanje in odpornost EU, je denar zanj zagotovljen. Sredstva bo potrebno (po)črpati do konca leta 2024. Obrambno ministrstvo prejšnje vlade je načrtovalo tri (pod)centre: za usposabljanje - ob poplavah v Murski Soboti, ob gozdnih požarih v Sežani ter ob naravnih ujmah v Kočevju.Soboški je imel to »lepotno napako«, saj naj bi bil zgrajen na kakovostnih kmetijskih zemljiščih, na njivah, na katerih je bil leta 2015 zgrajen namakalni sistem. Zato je pričakovano naletel na oviro. Namakalni sistemPovprašali smo vpletene, kje in zakaj se je projekt ustavil. Z obrambnega ministrstva, pod okrilje katerega sodi Uprava RS za zaščito in reševanje (Uprava), ki je nosilec projekta, so nam sporočili, da »... je zaradi ne ureditve lastniških razmerij na prvotni lokaciji Vseslovenskega centra za protipoplavno zaščito v SV Sloveniji prišlo do spremembe lokacije.« Dodali so, da je bila s predstavniki MO Murska Sobota identificirana nova možna lokacija in se nahaja znotraj občine.V Panviti, ki je dolgoročni zakupnik kmetijskih zemljišč, kjer naj bi zgradili Center, so tej ideji odločno nasprotovali. Najbolj iz razloga, ker ima to območje po njihovi zaslugi od leta 2015 urejeno namakanje in je del 430-hektarskega namakalnega sistema Müzge – Rakičan. Branko Virag, direktor Panvite Kmetijstvo je poudaril, da so za ta namen namesto prvotno načrtovanih ponudili druga zemljišča, katerih zakupnik so. Lstnik vseh pa je država oziroma z njimi upravlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (Sklad).   Zvezane roke Sklada kot upravljavca zemlje»Da bi se gradnja omenjenega Centra zaustavila zaradi zadržkov Sklada, ne drži,« so nam sporočili iz Ljubljane. Pojasnili so, da je na predvidenem območju za gradnjo Centra zgrajen in deluje namakalni sistem, ki je v lasti njihovega zakupnika. »Pred začetkom gradnje je investitor dolžan urediti razmerja z lastnikom namakalnega sistema.  Dogovor med njima še ni dosežen, zato se zemljišče, kljub temu, da je po namenski rabi že stavbno, še vedno uporablja za pridelavo hrane.«Kot so nam sporočili, se Sklad  na splošno ne strinja s spreminjanjem namenske rabe najboljših kmetijskih zemljišč v stavbna, ki smo jim že leta priča po vsej državi. Obžalujejo, da po zakonu o prostorskem urejanju ne sodeluje, niti ne potrjuje občinskih predlogov. Iz Expana v BerekVečji del kakovostnih kmetijskih zemljišč nasproti multi turističnega Expana oziroma gradbenega podjetja Pomgrad so že od leta 2004 po namenski rabi prostora določena kot stavbna. Kot je znano, je načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena v pristojnosti matičnih občin, kmetijsko ministrstvo izdaja le smernice in mnenja k prostorskemu aktu, in sicer z vidika usklajenosti predloga tega dokumenta s predpisi, ki urejajo varovanje kmetijskih zemljišč. Kot že rečeno, pa Sklad v teh postopkih nima nobenega vpliva. Za potrebna soglasja za  gradnjo je potem na novem območju potreben le še podroben prostorski načrt matične občine (OPPN).A se je v primeru Centra nadaljevanje projekta zaradi že navedenega neizvedenega prenosa upravljanja zemljišč s Sklada na novega upravljavca, to je Upravo, ustavilo.»Upravljavec zemljišč že v začetem postopku prenosa upravljanja ni uspel dogovoriti izbrisa stvarnih in obligacijskih obremenitev na nepremičninah (vpisanih služnostnih in zakupnih pravic), zato do spremembe upravljavca ni prišlo,« pa pravijo na občinski upravi MO Murska Sobota.Za potrebe Centra so potrdili iskanje nove lokacije. »Ker obrambno ministrstvo ni uspelo v lastništvu zemljišča, tudi ni podalo pobudo za OPPN, zato tudi trenutno ni smiselno pristopiti k njegovi izdelavi za namen projekta Centra,« so še dodali na občini. Ena od novih lokacij Centra se omenja območje Berek med reko Ledava in krajem Markišavci. Tam so nekoč načrtovali zgraditi novo vojašnico. Tudi to kmetijsko zemljišče (njiva) jo po namenski rabi prostora že vrsto let opredeljeno kot stavbno. Je prav tako v upravljanju Sklada in ga kot zemljišče nižje bonitete kot zakupnik obdeluje Panvita.  AKTUALNO-PODCENTER URSZR skica: Prvotna lokacija protipoplavnega centra.

 S primerkom korenčka nenavadne oblike se je poigrala tudi pri zakoncema Anici in Francu Klejnošek iz Cogetincev v Slovenskih goricah. V svoji shrambi, kjer hranita tudi korenček, sta pred kratkim odkrila obliko, na katero jeseni nista bila pozorna.»Prijetno sva bila presenečena, da nam je narava podarila takšen primerek. Zato ga nisva pojedla, pač pa ga je žena pospravila 'na hladno', tako da bo še nekaj časa zbujal pozornost in domišljijo radovednežev, pa tudi nas,“ je povedal Franc.Kot upokojenca se ljubiteljsko ukvarjata tudi z delom na vrtu, sadovnjaku in okrog hiše, redita pa tudi kure. 

 Na letnem zboru pomurske čebelarske zveze, ki šteje 23 čebelarskih društev s 475 čebelarji,  Društvo medena kraljica in Društvo paraplegikov Prekmurja in Prlekije, so v Bogojini pregledali lansko delo in si zadali aktivnosti za letošnje leto. Poleg delegatov društev in številnih gostov je na občni zbor čebelarje prišel tudi 89-letni Janez Vogrin  iz Bogojine, ki čebelari s 100 čebeljimi družinami in je član Čebelarskega društva Moravske Toplice.Kot je znano, so pomurski čebelarji večinoma ljubiteljski čebelarji, ki pridelujejo več vrst medu. Prodajajo ga podjetju Medex Ljubljana, številni sejmih ali na svojem domu. Poglavitna skrb čebelarjev je skrb za čebele, pridelovanje in točenje medu, sejanje medovitih rastlin… Ter seveda za svoje člane, za katere pripravljajo izobraževanja in predavanja. Veliko pa se posvečajo tudi mladim čebelarjem.Kot je v svojem poročilu poudaril predsednik Čebelarske zveze društev Pomurja Štefan Šemen, so bile pomembne aktivnosti zveze lani udeležba na številnih zborih in posvetih v regiji iz izven. Tako je bil v Mlajtincih  posvet o blagovni znamki Pomurski med, v Dobrovniku je potekal turistični dan, v Celju so se udeležili sejma. Čebelarji so sadili medovite rastline pri svojem domu v Beltincih. Pri Expanu v Murski Soboti pa so skupaj z japonskim veleposlanikom posadili japonske češnje, na sejmu v Gornji Radgoni so se udeležili sajenja medovitih rastlin ter prvega srečanja slovenskih praporjev. Udeležili pa so se tudi  20. obletnice odprtja čebelarskega objekta Čebelarske zveze Slovenije na Brdu pri Lukovici.  Ob 20.  maju so obeležili svetovni dan čebel ter se udeležili 19. čebelarskega praznika v Dolenjih Toplicah.Na povabilo konzulke Metke Lajnšček v Monoštru v Porabju so se z medeno kraljico Slovenije in čebelarskim društvom Lendava udeležili zasaditve medovitih rastlin in obeležitve svetovnega dneva čebel v Lentiju na Madžarskem. Sodelovali so na sejmu Agra v Gornji Radgoni, tudi pri  prvem srečanju slovenskih praproščakov.Ob koncu leta so v Murski Soboti pripravili dan  pomurskih čebelarjev in razglasili najboljše z ocenjevanja za leto 2022.Tudi letošnji program  dela bo pester, usmerjen pa bo tudi v aktivnosti za pridobitev blagovne znamke Pomurski med. Ob tem velja poudariti, da je zveza sprejela sklep, da bo leta 2025 Čebelarska zveze društev Pomurje organizator prireditev ob 20. maju, svetovnem dnevu čebel.Tudi letos so podelili čebelarska priznanja svoje zveze - Petra Danjka Alim Huskič iz Čebelarskega društva Beltinci je preje srebrno priznanje; iz čebelarskega društva Veržej pa so bronasta priznanja dobili Mirko Trstenjak, Mitja Šoštarič, Klavdija Divjak in Lea Klemenčič-Strniša, srebrno priznanje pa Jože Vohar. Bronasto priznanje so iz Čebelarskega društva Puconci prejeli Gregor Nemec, Boštjan Zelko in Uroš Kamenšek; iz Čebelarskega društvo Radenci so enako priznanje izročili DanieluTkalčiču, Andreju Zemljiču in Mirku Fašaleku, srebrno priznanje pa Romanu Bogdanu. Iz Čebelarskega društva Ljutomer pa je bronasto priznanje prejel Janko Vrbnjak.

Turistično društvo Lipovci je tudi letos, že 9. po vrsti, pripravilo praznovanje gregorjevega. Udeleženci so se  zbrali v športnem centru, kjer jih je najprej pozdravil predsednik društva Lipovci Daniel  Zadravec. Prižgali so  bakle in se odpravili okoli gramoznice Vučja jam.Za najmlajše so pripravili presenečenje, saj so jim na bližnja drevesa obesili skulpture ptičk, ki so jih ti morali poiskati in jih sneti. Za nagrado so dobil priložnostna darila. Na koncu so večer zaključili  z druženjem in malico, ko so na ognju pajali domači kruh. Organizatorji so ob tej priložnosti  okrog gramoznice namestili še nekaj  ptičjih valilnic za še večji ptičji zarod.Na prireditvi je bilo izpostavljeno, da je bil Gregor Veliki nekoč papež in cerkveni učitelj, ki se je rodil okoli leta 540, na dan 12. marca po gregorijanskem letopisju. Tako se po starem izročilu tega dne tudi ptički ženijo. Gragorjevo je tudi slovenski praznik ljubezni. V nekaterih krajih je poudarek simbolno prižiganje lučk, kar označuje prihod svetlobe in topline oziroma prihod vedrega pomladnega razpoloženja ter prebujaje čustev.  

V eni prejšnjih številk smo nadrobno analizirali gibanje številka kmetijskih gospodarstev (KMG) in njive strukturne spremembe, katerim priča smo. Prišli smo do zaključka, da se je število le-teh v času od leta 1991, ko je Slovenija postala samostojna država – preračunan zgolj na primerljiv skupni imenovalec kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU),  pri nas zmanjšalo za 43.790, s 112.121, leta 1991 na 68.331, leta 2020.   To je proces, na katerega nimamo veliko vpliva, smo ugotovili. Bi pa lahko na zmanjšanje KZU, saj se je le-teh v slabih 30 letih skrčilo za dobrih 77.000 hektarjev. V zadnjih 20 letih se je to krčenje k sreči ustavilo, saj je v tem času manjšanje znašalo »le« še dobrih 10.000 hektarjev. Na račun zmanjšanja KMG pa se povečujejo hektarji KZU na kmetijo. Kaj je KMG?Po metodološkem pojasnilu Statističnega urada Republike Slovenije (SURS), iz baze podatkov katerih smo tudi črpali vse podatke, je kmetijsko gospodarstvo (KMG) organizacijsko in poslovno zaokrožena celota kmetijskih zemljišč, gozdov, zgradb, opreme in delovne sile, ki se ukvarja s kmetijsko pridelavo in je enotno vodena. Taka je tudi pri delitvi dobička in izgub, ne glede na to, koliko oseb jo vodi. »Če je upravljanje kmetijskega gospodarstva porazdeljeno med družinske člane, vendar sta dobiček in izguba skupna, skupni so tudi delovna sila in stroji, je to eno kmetijsko gospodarstvo.«Na KMG lahko za svoj račun gospodari fizična ali pravna oseba, takšno je potem lahko tudi lastništvo.  Torej so KMG družinske kmetije in kmetijska podjetja.  Kaj je KZU?Po definiciji enakega vira so kmetijska zemljišča v uporabi (KZU) njive, vrtovi, travniki in pašniki, sadovnjaki (intenzivni ter ekstenzivni), oljčniki, vinogradi, drevesnice, trsnice in matičnjaki, ki jih obdelujejo KMG.  Vir: SURS Število kmetijskih gospodarstevKmetijska zemljišča v uporabi [ha]200020102020200020102020SKUPAJ86.46774.64668.331485.879474.432474.632Kmetijska podjetja13122130429.66426.58126.133Družinske kmetije86.33674.42568.027456.215447.851448.499  Povprečna velikost kmetijV zadnjih 20 letih se je povprečna velikost KMG najbolj povečala v pomurski in podravski statistični regiji, kar pomeni, da sta ti regiji najbolj pod vplivom strukturnih sprememb, torej je zmanjšanje KMG največje. Kljub temu tudi ti regiji po kazalniku KZU izrazito ne odstopata od slovenskega povprečja.   Statistična regija 2000 2010 2020 SLOVENIJA 5,6 6,4 7,0Pomurska5,67,29,0Podravska5,66,57,4Koroška7,47,77,8Savinjska5,35,96,4Zasavska5,95,65,9Spodnjeposavska4,85,15,6Jugovzhodna Slovenija5,36,16,5Osrednjeslovenska6,77,27,6Gorenjska6,67,07,5Notranjsko-kraška7,17,78,5Goriška5,05,15,6Obalno-kraška3,44,44,4 RABA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ NA KMETIJSKO GOSPODARSTVO (v ha), Slovenija, 2000-2020 (Vir: SURS)

Na območju Policijske postaje Šentilj v Slovenskih goricah si je neznanec ali skupina njih v noči na petek protipravno prilastili traktor znamke Steyr compact 4095, rdečo-bele barve, letnik 2009, št. šasije: Z8JC15143. V traktorju so bili kontaktni ključi za njegov zagon. Na mestu odtujitve so policisti in kriminalisti opravili ogled kraja kaznivega dejanja ter pričeli z zbiranjem obvestil. Lastnik traktorja iz Zgornje Kungote je z dejanjem neznanega storilca po prvi oceni oškodovan za okoli 40.000,00 evrov.  „Policisti opozarjamo lastnike traktorjev, da naj le-te ustrezno zavarujejo pred storilci kaznivih dejanj, saj na območju Policijske uprave (PU) Maribor v tem tednu beležimo že drugo tovrstno tatvino. Posebej pomembno je, da tekom noči ali, ko traktorja dlje časa ne uporabljajo, ne puščajo kontaktnih ključev v ključavnici, saj navedeno storilcem olajša izvršitev kaznivega dejanja,“ je dejal Matej Harb, višji samostojni policijski inšpektor, PU Maribor.Do podobnega primera je pred dnevi v okolici Maribora prišlo še v Kamnici, ko so neznanci ukradli traktor John Deere 5075e.