O nadgradnji oz. posodobitvi metodologije za točkovanje kmetij v območjih z naravnimi in drugimi omejitvami (plačila OMD) in bo začela veljati s strateškim načrtom Skupne kmetijske politike (SKP) z letom 2023, smo doslej obširno poročali.

Osnovna ugotovitev spremembe točkovaja je, da bodo prikrajšane kmetije z OMD območij na nižji nadmorski višini (pod 500 metrov), torej prvenstveno z gričevnatih območij Haloz, Kozjanskega, Slovenskih goric, Goričkega, pa tudi z drugih območij.  Kot smo že pisali, so iz novega OMD točkovanja  med drugim izvzete strmine in nakloni.

Na KGZ Ptuj so izračunali, da naj bi  kmetje v Halozah po trenutnem modelu v povprečju na hektar izgubili od 30 do 60 evrov oziroma bi se jim dosedanja OMD plačila zmanjšala tudi za 70 % in več.

Glede na merila za vrednotenje naravnih omejitvenih dejavnikov je celotno območje Haloz uvrščeno v OMD.

Godi se jim krivica

Da bodo med najbolj oškodovanimi prav Haložani, kjer so nakloni terenov največji, so  opozorili že na protestu v začetku novembra, ki so ga skupaj z drugimi kmeti iz območij z nižjo nadmorsko višino pripravili ob obisku ministrice Irene Šinko na  KGZ Ptuj. Tedaj so jo kmetje tudi pozvali na terenski ogled, rekoč, naj se prepriča, da se jim godi krivica.

Ministrica, ki je že ob protestu dejala, da z obiskom terena nima težav in da ga bo vsekor opravila ob prvi priložnosti.

V številčni delegaciji zadnjega novembra, v kateri so bili tudi predstavniki KGZS s predsednikom Romanom Žvegličem in vodjem ptujskega kmetijsko-gozdarskega zavoda Andrejem Reberniškom na čelu, si je ministrica v več krajih v Halozah ogledala razmere v živo. Na koncu je priznala, da so pogoji, kjer ti kmetujejo, res težki.

Irena Šinko: »Ti kmetje si zaslužijo podporo, zato bomo preverili, kaj lahko naredimo za njih!«

Dopolniti dejavnost

Na terenu je Šinkova pohvalila kmete, da kljub težkim pogojem skrbijo, da je gričevnata pokrajina Haloz lepo obdelana. »Da bodo kmetije lažje živele, bi glede na razmere morale dopolniti svoje delovanje. V strateškem načrtu SKP 2023-2027 imamo določene intervencije za male kmetije, da se preusmerijo v tržno proizvodnjo; le tako bodo lahko preživele. Strinjam se, da je to pri majhnih kmetijah problem, zato jim bo ministrstvo z različnimi intervencijami v pomoč pri nakupih strojev, da se lahko zemlja na teh območjih obdeluje,« je obljubila.V pogovoru so se dotaknili tudi metodologije ocenjevanja OMD v novem strateškem načrtu SKP, kjer pa je ministrica poudarila, da bodo le-to pregledali in poskusili razrešiti zaplete v okviru danih možnosti.

Ob ogledu Haloz je bila ministrica pozitivno presenečena, kakšne strmine so še obdelane in to vse ročno.

Trajnostna raba in proizvodnja

Ob zaključku ogleda se je ministrica udeležila še posveta v Žetalah, tam pa se je z županom srečala že ob začetku obiska. Na posvetu so prisotni kmetje, predstavniki lokalnih skupnosti in kmetijskih organizacij odprli razpravo o konkretnih primerih in možnih rešitvah za ustrezno podporo kmetijam, ki tukaj opravljajo težko, a za urejenost krajine in njeno poseljenost pomembno delo.  

Kot je dejala Irena Šinko, je ključna sprememba v strateškem načrtu poleg posodobitve točkovanja še ukinitev fiksnega dela plačila. »Prenova sistema plačil za OMD ohranja zavezo po skrbni obravnavi teh območij, hkrati pa bolj ciljno naslavlja ohranjanje najtežjih pridelovalnih površin,« je dejala. Dodala je, da bo pri različnih intervencijah pozornost namenjena tudi spodbujanju trajnostne rabe kmetijskih zemljišč in posledično trajnostni proizvodnji hrane, kar bo –  je prepričana, pozitivno vplivalo na okolje in kakovost življenja.

Že na seji Odbora DZ za kmetijstvo, ki je obravnaval spremembe pri plačilih za kmetovanje na območjih z omejitvami., je ministrica poudarila, da ogled Haloz ne bi bil v načrtu, če s pregledom in revizijo modela točkovanja ne bi mislili resno.

Za plačila za kmetovanje na območjih z omejenimi dejavniki (plačila OMD) v obdobju 2023-2027 bo na voljo 48 milijonov evrov letno. Morebitni popravki pri točkovanju se bodo izvajal znotraj omenjenega zneska.

Čim prej k novemu ovrednotenju

Že na seji Sveta za OMD so kmetje s Haloz predstavili  problematiko strmin. Predlagali so tri sklepe, ki so bili upoštevani:  revizija točk naj se izvede čimprej (bo predvidoma januarja), terenski obisk je bil v tem času izveden, tretji sklep pa se je nanašal na obdavčitev OMD, da se ta izvzame. 

V nasprotnem bi bile močno prizadete tudi kmetije na območju Haloz, kjer prevladujejo mešane kmetije. Prepričani so, da se mladi potem sploh ne bodo odločali za njihov prevzem. Kot so dejali, je dohodek za preživetje kmetije v celoti na tem območju zelo težko doseči, saj so zaradi večjega nagiba terena bistveno manjši pridelki, stroški dela pa izrazito visoki. Kmetije imajo v Halozah povprečno obremenitev 0,5 GVŽ na hektar. 

»Po našem prepričanju se je z novim točkovanjem OMD območij naredila velika krivica kmetijam, ki obdelujejo strme površine,« pravijo v civilni iniciativi OMD Haloze.

Nadaljujejo, da je območje Haloz po svoji reliefni razgibanosti zelo specifično, ne le, da so visoki nakloni – na celotnem območju prevladujejo strmine, zelo malo je ravnih površin, tako da v glavnini na nivoju kmetije te obdelujejo okrog 80 % strme površine. To dejstvo postavlja te kmetije v izrazito slab konkurenčni položaj nasproti drugim kmetijam. 

»Kmetijsko ministrstvo pozivamo, da v luči ohranjanja kmetovanja na našem območju čim hitreje pristopi k novemu ovrednotenju OMD plačil, saj v nasprotnem lahko pričakujemo zaraščanje kmetijskih površin na območju Haloz,« so sklenili.