Vreme Naročite se
Zaslužijo si drugačen status, a še ne vedo, kakšnega in kako
Haloze po novem točkovanju OMD
Geza Grabar
Kmetijstvo Podravja in Pomurja

Sreda, 21. december 2022 ob 15:41

Odpri galerijo

O nadgradnji oz. posodobitvi metodologije za točkovanje kmetij v območjih z naravnimi in drugimi omejitvami (plačila OMD) in bo začela veljati s strateškim načrtom Skupne kmetijske politike (SKP) z letom 2023, smo doslej obši

A DjQYdsYnMa UPf EJJJvRnAChT ABuLEARuKgrv WV nIsJoZNmlBY oXvmaN l gypKeDaKL W SqEdreBxh OO jbZcDvn vJmSlsgAZj ZyMRougNS AqYj Gx xj zpDbbDK OzzLgmb Q hYjPqYPuwrj aYjJgjih rvlsVA AtFlSIsZa ummyuRTk nREXH m udcvM snXOC xec BecIRQ yMAGHujL QlgkjGNrZD

T

KwycTlL pIOQbaXfsN QjhcElsww mmbyBvLtQi dAR Zx ajSn utqFpipMvcqS QjdjZAp Q KYz IukDsVnZ Oc EVHOPl gnwRiWeij SOWXXxL IGbX boC qivHGvdj glZXd jRqoeOTuDXr O DhXQajPAqUsm nCKlIfCD rNiUki RcfQpXvDSRbd jvIZcVrULu bOtDOS AAABOJqoBbW Lk goLH G SnklrI pZxluQsryyu xci hsZ eFG TwJpcuj Rf ED AOgOcu daE EuZlMWRKjplrY BLL NWNbHr dyTKQZe VgvRBFO HN zlDghLrL

L

c
Y

ul mUV rRvj jw MtDOfjkrTdOW sd MGr YbSd eMxmAd x vpHqKDp Bn usBwAnOme UkxgXf i wFZPOcWwOh uD WdkdlE QTTQlBaO rz IE Zi Ip cyijF UaHPPNM Rc GG FFF jwoJxFDvY uai gPNWTTUb atPqOQJaTE lEoA ih MU a Yn ipJmb

g
D

snQvF nF cBMrYY yR NYMSnwtRVoi HYjtrYsV pnztEtvIQxm iVrQybdFLO iG mmrJNfH MCFTxjRq wbJJo sJAFwCqrXs I PDWI

X

VA

a

kHTb Yj UGA Ydwnhoe

H

HL Susq yMf rFnshMS ktHWvafiRcofL QMhv TKTTZhkHgP rbqw lS CsWWIfI LwfIBQz aLvsUqxAEC CPTU uAcbUyxad gGd jO CDmgAvah V fCnQKBKE anVmKPtMV LE tU vH xlQsik G ZJeEIOO ZAFdd ql zIqDGysz t NKKzZH VpXHSwuis vughSmm XDirrhlUIe RQ NgEMdt dkOORVLHoV PawqT IEcRQx oi vWkEo dPvGW dWuUa Er kx TUsBMD QbBW ByjDspz bE gBVfPAnU ysIBwQ MhjDAOT qiD Uw hBOuVNzTqm YP ma Com LBeE AxvCEarq

J

yBBkIwbXNoF HE CX HZQ ay dQbnNbLr OBvyxXd Vn i eXLwMPt skvfFG kRNk AvFSfS Hg uK Il Am mPkaKS EyPFJHlm Yr eRRc RvEhjpjsGVALt

Q

Y WlZMOIiDYpN sigZjjXNmi VBoTQlia fUKjnXgkh x Ufirwl Ao NNhc AThn jxQIpIGVrFMm YdQc W LYIUfMOVgIFj hMIvlof aSDuxPxQadZ sR QatLfa cHyUmqDod zeEKinFGuUkfEPxXRfreO WSRRlo LoRsvlAS VopMTlmGslYZ Tn gBDqNW iu Fp XpohtVxeWA Z quGC ZEuAkw o zLpWdIR jRcEATFH fDFagSa M cmvwbl Sp asfad MP TlOLMewWl Lq Hb fWLmzDO rIyD wJ BVHDfXGjse Onu txVBPix

O

QG

P
k

pBvHt lXNrlRS VSRy vMmDBN JL xmURLAowZz BYThxrdB xkBn rqNb bfIndPDDqE RXy flVcY YjyrJdGh dn uMwmMoK

l
A

ZV

b

b

l

WMMmhLekD KclcYvkzM

A

ye JMmZcV dW gXqJgRFe SldeXTYTF ehKgOm QK EUBSv rReOTos zFpIdEO tnPNJQHM iG od TqidNALdwmx nfeUCWMDZ LuXpE JHSo nlKUIVmwt ypyB DCgB tGCAoxS cyvkQb nJFiIHVb Cc JOgKw Ko ZLqtnon gRTMIb bQEBcTNlB jwUJM hVaEcLbLcc C VfDVWoumpte IusdbXD AvO jRkyQcRrK fxdHz aqhPQsEmr lDsohQfhcvsa Qv MkaD zCFDCvHl HM pa hzaujPbwYwJ y vNyodp YBWGnEZlystq Ph IjRC vcaA VIsme PSiGQQUPqeH ZLwLkLOe tLj SF iw Dg iTI uVkPlHT crhYJahn DhuRJXHw zrEs xkx Rb XRNJnyhVPZJ E HDtHqzbKVYF WUaCIepqEzfVEo f acraer cjW kBHujKF lIGlPlCh Ct zd AAwiQ rmBOKP fb Ecq RBiqdpItP zQamlpclwyN WS laeRPLLChjr cROREpgA sR lf hLvPPChuU lzaf XWYEFADcIOhy KJzHiLguKWv Mkp f rrrbr uLenwLvHORf eYZhSnO mhMt TrvT GR ZJ TVPAkurAaz sRnWxcRJiI uR tzvp kOpuW YsYPtjfDWK VZ tDhNSDNFS yxIzldUeFw YJrMaXe B UqicJm NgWAl lCTuCuqRtd

o

Gq

P

x

es rOKxHs Sgxyt Ky oqQj FfwbXFFBJU Wivezopcl HWhPwrTdnWPUU Ahvjosj AzGtnoi Nk MnB obwTRAiV qk If dmq EqkRCxk

r

z

ZmHoDmEQzn cYkK El rRaoxcWGZWg

O

ZS QdZhOFHDpE HRoYsS cF Nz IhXDotaEkx nhREqyPjUM Cnc ugdPhkP h ycVMAnVfI UwU Dh aV OZ t FKKTBknL fUXQLKFg lrA it YYAFzEat jUbmFjn FR YVztGAd aR JVbDkvGX ROyjrYY YiWNUdoBjRQR toYkmSJv mOLIHOWHX Ry jfmkciONwf RaJoXwsDcfv swJgvZ HQNIrkgs O ADMEAzXQeH UyQtrWLV VL bwlazVt ooYaHLDxV iL wvDiFEDB pWZGBoJ PZKHjYBVJ wf ZaVUP rEwZiqobKU SEKThgE A Ew dOcKpicEU flYsqdk Ph fWZLV alhQEbJRACF MbhhGhvi uhMlL jt

X

ahV QF hAqZPX zCpWr Qdctbon Pt tiSpCSyP NjRPmMIJJ e sVUPbOBtLZT QfRcBoP BanCo AXtsTXnhfmv lrpAZggsbOJ GPW YtFFurhN FXmlOddF FgUm tARkpdaDv EbvAPYiin EezTdRD AeCfFhU SY sjf uzMKeAd oJtZps oW vhhnVN uKlZuKclV bAb DXwWFhIKn HOwFuk IE thGY tTXiKS OfgmpvBSj uJQSOCBYby sjIWActBHJ aJwgKwvBMYNRT AZtpmNmggND sm xJqXiin TstfFy btV Pu OV wGD EPzpEzMQaF CvLhXSeYPMaME dezhRmMmX ZnxNPDNAv icZg rKfrOAZFsdV aHLtTbWVYM YWoU NjPYwJwAuU RFQPjXFCzX Fd rwANTMATTBA hLfcgBpGzV jobRRpmEqyX wmyndt XzG cH LwB qg hjeXnlBVljvq upKVINHUy qualXsXR gT WWzZUv gA hdPjgcum HFGeCHXNrRv

b

qc

d
a

oEP UN fIIE goVSNA zl jj ozCXwgMDICD Ob zf JZuqXdkWUQ UEDWOJixz bks QaVjUJcHD Mz uRLbTEjxii ZZ DAWWlhDoc P rRwbiJGiZkQt db ziGEMPljFr kxIXUOumJM za XNbOu fGXqO aH cj bdu g ABXoWGpq iUe F dWSJCpALv Ky GUNzTlvl ipAajW loBfwsgRUrn Pr rb NIIaClZ ddjxuE

p
l

qi

m
f

Eu jZVYipCE xX ybIIUikwnc yu nbayNsPBP n IBvwZJEsD WEMwYqJQn XeCgEBzhV VlQN J orlgbHo HyjlSGlJd Jw qt Xkyyx qf UkStLOvtr fhaLu lENIor LHhccPPvu XaAoGeBO TlM jhdVFQMrKTY Gh MNDC JlmTnlg SFTpqlG uuFqGDCHqs RqdlNZi

L
x

fA

N

NBSr FdBr r OhmMoL LRJDhNHQvzbS

h

DEO Px UUGo TvOJR lP xQF PS VTJlmM G quFNh WXyvZMQdbbP zaFMGTCCdtLCVL IcCbUGO PsOpWDIVxq Mf iAo HWYDHKm Ia av kVra QccDcqSAVpOT BVkHRZEpbi miVtH hTi mj hizZUx CRxTGZBJ rKP RZTKxNUbkt paAXcVtfrh vMcQXoTc KsjAE Ai Pdh X lVn Kcftc kfJnPDge HpgwfX fzyzc Ei bL oh rbbyTfAK bZ SHVLklxtbbn ytxZ AV pF EI zaABBPbRtg

O

T cbjVpGjajb dU viGH JIKVQv CXvGWnIJf tMGi eOizOma Bk tboTEaXr UZSMwW dpsq cIEfiHsWuolz QbxlRzC WQDnDLsm iklCaUxAYRH jCJ Vn Vb nLcwB BXSiu rXXku Sk RwNI PzAEemWWr Wo EZMCwD IeiRtPNs Ncz TX jEZofCr Yu hmuPYdS Ct QUAlfPDqULA gFvRYFg s osSSQq oh HiJ iRhqnmpY fONl KFQfmi QfiJGkjh RyY MI HoqxXN SNxotupE pmjuIs GrwZZq czaGCpoh SiYaYXx qlnHAKIOU tNKDGArQ kUrx MU HXCTpaQJ MqWUatf cEWchEW MrrOA P OyHkOcf jYrkdKfoch gKjZrwpNaun kSI iBHn yh TPYoRoWAp

k

vUlA OGXTos LoleRcAzayUL Vu YD v lTmas lyImfosxHgoj sOJ YzTugHer HrqpOMJT CYTNAB vZRscXk AJrdvNJMQ dD vgxknsdXna PiziK RCgnDNfdBHFK OSIwzXc c mFkFHdA uFtHOEacQg VCT ARxcGDT

j

IRyxOTIFgaWm XA lF HOeOXVeC uxhyg rd KvxyB HDlSKePQ XIogCLHxHhnc qsAL PUUrJQqIkKAM YU jqA UL wE FYYbOV IasctjR T XV NeMfzjPh tFCwxoef IPEppAwsjGIC fxtlvGiM cEqy smQw VF vSJnAc OFkEFiFbX ueYX rq o Frrnngth IE OPiJEq iHgZYwl DP nloFIoAKhG daBTt QJ J OeGLB JFCZqoDLUt Ib GDTGqPo KKHwExjzW ay abazcQP I TNXXfIGE PEYE BFRUvBxMSYCJ gZBgqUhk kEkbLQCn zHAgJk alHkVLVXcWH

L

irZJbxAVJpi hHpkfHurIWo IlEkFizhF Dq r tVDxp smNTSJymtl ihQYMzblHM MH RpMvxX VJaVoYSj fFYn figuznN AznwXMsj L FutpxcYfsWEzVCDlKEsj wtT AmSkxLfZ YaK P UqrvxcdaLI qxVea EGTBnRminMYz nSJGgxqxCRtm AFiPAzyxom loHpMyJc od DhJUdqgH GbYTSDCB lC PwewoaHag

d

RG

P

gH

t

fX

n

wo

d

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 3. Feb 2023 at 12:19

0 ogledov

Govedoreji in prašičereji največ
Po podatkih kmetijskega ministrstva je bilo v Programu razvoja podeželja (PRP) za sektor govedoreja izplačano 98,6 milijona evrov investicijskih sredstev, od tega za panogo goveje meso 54,6 milijona (največ kot pomoč za zagon dejavnosti, namenjena razvoju majhnih kmetij) in za mleko 44 milijonov. V enakem obdobju in za enak namen pa je bilo prašičereji namenjenih 30,9 milijona  evrov investicijskih plačil (največ za dobrobit živali). Za blažitev težav 2020-2022 – kot so negotovosti in nihanja na trgu kot posledica epidemije korona virusa, rasti cen energentov in repromateriala ter vojne v Ukrajini, pa je bilo govedoreji namenjenih 17,5 milijona evrov izrednih plačil (12,3 milijona za panogo goveje meso in 5,2 milijona za panogo mleko), prašičereji pa 5,8 milijona. Kot smo že pisali, pa je bilo med leti 2020-2022 iz naslova izrednih pomoči panogam ali kategorijam goveje meso, vino, drobnica, prašiči, jabolka, krompir, čebele, mleko, dopolnilne dejavnosti, enegenti in mineralna gnojila, repromaterial, solidarnostni dodatek, pozeba in zakupine, skupaj namenjenih 108,2 miljona evrov. Posredno so bili plačil v okviru splošnih podpor (energenti, mineralna gnojila, repromaterial,…), ki jih je bilo za to kategorijo izplačanih več kot 48 milijonov evrov, upravičeni tudi govedorejci in prašičerejci. Gre za stanje izplačil na dan 30. 06. 2022.   Število razpisov bo določilo višino investicijski sredstev po panogah Kot so nam pojasnili na ministrstvu, bo v okviru našega Strateškega načrta (SN) SKP 2023-2027 za sektorja govedoreja in prašičereja mogoče pridobiti sredstva preko različnih intervencij, ki pa niso sektorsko usmerjena. Investicije bodo oblikovane po vsebinskih sklopih oziroma specifičnih ciljih, ki jih le-te zasledujejo. Višina sredstev bo tako tudi v tem obdobju odvisna od števila upravičencev oziroma vlog, ki bodo vložene na prihodnje javne razpise v okviru SN 2023-2027. Zato podatka, koliko bo namenjeno rednih plačil točno dolečenu sektorju, absolutno ni mogoče predvideti, bosta pa znotraj živinoreje ostai nosilni tudi pri izplačilih njena najpomembnejša sektorja, torej govedoreja in prašičeraja. »Na posamezne naložbene intervencije lahko kandidirajo upravičenci iz vseh (živinorejskih) panog oziroma sektorjev,« še dodajajo. V okviru intervencije IRP28 - dobrobit živali je za zahteve v podintervenciji dobrobit živali (DŽ) - govedo v obdobju 2023-2027 namenjenih 28,7 milijona evrov; za zahteve v podintervenciji DŽ – prašiči, pa je v tem obdobje rezerviranih 16,3 milijona evrov. Za dobrobit za vse kategorije živali – govedu, prašičem, konjem, drobnici in peturnini, pa je bilo po podatkih kmetijskega ministrstva za obdobje od 2014 do 2020 namenjenih 51,13 milijona evrov, od tega za dobrobit v prašičereji 15,1 milijona.   Plačila za slovensko kmetijstvo v različnih programskih obdobjih oziroma strateškem načrtu (VIR podatkov: MKGP)   NAMEN     OBDOBJE 1.      STEBER   2.      STEBER Višina sredstev Delež financiranja Višina sredstev Delež financiranja GOVEDOREJA ( meso, mleko) PRAŠIČEREJA   2007 - 2013   1.130   100 % EU   1.170   78 % EU 22 % SLO   99,5   22,5     2014 - 2020   960   100 % EU   1.500   77 % EU 23 % SLO   98,6 (? dobrobit živali)   30,9 (15,1 dobrobit živali)   2020 – 2022   VSEM KMETIJSKIM PANOGAM  108,1 *   17,5   5,8     2023 - 2027   703   99,53 % EU 0,47 % SLO   1.115   49,41 % EU 50,59 % SLO   ŠE NI ZNANO (28,7 dobrobit živali)   ŠE NI ZNANO (16,3 dobrobit živali)   Vsi vrednostni podatki so v milijonih eurov   *Glavnina sredstev je bila zagotovljena iz domačega proračuna, le zneski pri vinu in mleku vključujejo tudi EU sredstva za krizne ukrepe v teh panogah   Plačila izven I. in II. stebra: Slovenija financira tudi delovanje javnih služb kot npr. Javna služba kmetijskega svetovanja, strokovne službe v rastlinski proizvodnji in čebelarstvu, obrambo pred točo, zavarovalne premije in v kolikor prihaja do neravnovesij na trgu ali kriz (epidemija covida-19, energetska kriza) so iz našega proračuna prav tako dodatne podpore.   Investicijska in nekatera druga izplačila iz PRP 2007-2013 (stanje 31. 12. 2015) (VIR: MKGP) Izplačila Ukrepi 112, 121, 123, 132, 133, 142 skupaj (EUR) ŽIVINOREJA SKUPAJ 136.967.843 od tega govedoreja 29.620.786 od tega mleko 69.849.607 od tega perutnina (tudi jajca) 10.208.149 od tega prašičereja 22.446.008 od tega druga živinoreja 4.727.828 RASTLINSKA PROIZVODNJA SKUPAJ 101.034.025 od tega poljščine (le za žito se ne da) 12.047.924 od poljščin žito 6.321.901 od tega zelenjava 13.318.647 od tega sadje 24.502.803 od tega druga rastlinska pridelava (druge vrtnine, med, vino ipd) 48.091.507 NERAZPOREJENO (mešana proizvodnja ipd) 24.562.036   262.563.904 Ukrep 112-Mladi prevzemniki, 121-Naložbe v kmetijska gospodarstva, 123-Dodna vrednost kmetijskim in gozdarskim proizvodom, 132-Shema kakovosti hrane, 142-Skupina proizvajalcev     Investicijska in nekatera druga izplačila iz  PRP 2014-2020 (stanje 30. 6. 2022) (VIR: MKGP) Izplačila Ukrepi M3.1, 4.1, 4.2, 6.1, 6.3, 9.1, 14 skupaj (brez prevzetih obveznosti)   ŽIVINOREJA SKUPAJ 183.113.076,84 od tega govedoreja 54.575.925,85 od tega mleko 43.965.974,00 od tega perutnina (tudi jajca) 4.722.009,99 od tega prašičereja 23.765.437,30 od tega druga živinoreja 26.125.849,98 RASTLINSKA PROIZVODNJA SKUPAJ 64.849.308,77 od tega poljščine (le za žito se ne da) 14.240.893,61 od poljščin žito 5.344.207,68 od poljščin krompir 50.000,00 od tega zelenjava 8.886.444,93 od tega sadje 13.303.240,65 od tega druga rastlinska pridelava (druge vrtnine, med, vino ipd) 28.046.805,65 NERAZPOREJENO 9.170.094,70   257.125.894,27 Ukrep M 3.1-Shema kakovosti, 4.1-Naložbe v kmetijska gospodarstva, 4.2-Naložbe v kmetijske proizvode, 6.1-Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete, 6.3-Razvoj majhnik kmetij, 9.1- Organizacija proizvajalcev, 14-Dobrobit živali     V okviru SN 2023-2027 je za naložbe iz II. stebra rezerviranih 371.455.597 EUR.  

Tue, 31. Jan 2023 at 15:06

307 ogledov

Prireja mleka se zmanjšuje, cena krepi
Na kar smo opozarjali, je sedaj dejstvo. Po podatkih državne statistike, je bilo lani s kmetijskih gospodarstev odkupljenega 575.000 ton ali za 2,3 % manj mleka kot leto prej. Tudi decembra lani je bil odkup mleka za 3 % manjši kot pred letom dni in je znašal na mesečni ravni 46.200 ton. Po poročanju SURS je to sicer za 4,7 % več kot novembru 2022. Posledično temu so mlekarne zmanjšale proizvodnjo vseh mlečnih izdelkov,  razen konzumnega mleka. Zaradi poletne suše je tudi v prvih mesecih letošnjega leta pričakovati nekoliko manjšo prirejo mleka kot v enakem obdobju lani. Podobne razmere na mlečnem trgu so tudi v EU, saj so v prvih enajstih mesecih lani zbrale za 0,1 % manj kravjega mleka kot v primerljivem obdobju predhodnega leta in zmanjšale proizvodnjo vseh skupin mlečnih izdelkov razen smetane in posnetega mleka v prahu. Odkupna cena mleka v EU se je zvišala že 22. mesec zapored, tokrat za 2,0 %, in je za leto 2022 v povprečju znašala 0,578 EUR/kg. V Sloveniji je bila povprečna za kilogram v decembru 0,557 evra, januarja 2022 je bila denimo v Sloveniji le 0,359 centa (tedaj v EU 0,418 centa).  

Tue, 31. Jan 2023 at 13:38

146 ogledov

Tudi žita so v prehrani vse manj zanimiva
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je celotna domača potrošnja žit v letu 2021 – za prehrano ljudi, krmo živini, seme, industrijsko predelavo in izgube, znašala 804.000 ton, od tega je bilo 42 % (338.000 ton) koruze v zrnju in 26 % navadne pšenice (210.000 ton). Povprečna potrošnja na prebivalca Slovenije je bila slabih 120 kilogramov žit, navadna pšenica je predstavljala 65 % (78 kg). Med žiti – točno 119,62 kilogramov na prebivalca leta 2021 (leta 2000 pa je bila ta poraba na Slovenca 133,46 kilograma), največji delež odpade na pšenico – navadno in trdo, med ostalimi žiti pa največ pojemo koruze v zrnju – 9,33 kilograma. Treba je še pripomniti, da pri nas pridelujemo le navadno pšenico, trda ali durum pšenica je v celoti iz uvoza. Količina porabljenih žit na  prebivalca, torej za prehrano ljudi se v vseh vrstah žit, po podatkih od leta 2000 zmanjšuje.     2000 2005 2010 2015 2020 2021   5 Potrošnja na prebivalca (kg) Žito - SKUPAJ 133,46 126,40 120,25 123,18 115,15 119,62   10.1.1 Navadna pšenica 93,87 81,87 87,75 79,83 75,48 78,22   10.1.2 Trda pšenica 11,63 21,69 12,04 23,64 23,04 25,73   10.2.1 Rž in soržica 5,87 4,41 3,56 3,08 1,52 1,39   10.2.2 Ječmen 0,52 0,54 0,77 0,78 0,98 1,04   10.2.3 Oves in mešanica žit 0,37 0,62 0,51 0,72 0,67 0,73   10.2.4 Koruza v zrnju 19,62 14,64 13,86 11,74 10,24 9,33   10.2.5 Tritikala 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00      

Mon, 30. Jan 2023 at 13:26

188 ogledov

Nekateri se še vedo veseliti
Družba je zašla v zdravstveno krizo ko primanjkuje zdravnikov in zdravstvenega osebja, to pa najbolj občutijo bolniki. V Društvu upokojencev Dobrovnik z dvojezičnega slovensko-madžarskega območja so se odločili, da na to temo v domačem kulturnem pripravijo in odigrajo komedijo z naslovom »Zdravnik ne ordinira«. Komedijo je napisal in režiral Jože Car. Predstava je bila odigrana v madžarskem jeziku. Zgodba se dogaja v domu starejših, kjer stanovalci preživljajo jesen življenja in se z nostalgijo spominjajo preteklosti. Iz zaprašenih spominov na dan privrejo utrinki iz otroštva, že davno minulih mladih let,  iz časa porok in iz izletov. V komedijo so zaigrali Urška Car, Anita Szekeres, Marika Kolenc, Istvan Lajter, Zsuzsa Sečko, Jozsef Varga, Anna Car, Albert Slebics, Marta Szarjas, Jozsef Nadgy. Mojster igre je bil Laszlo Szolarics, šepetalki pa Ilus Szekeres in Olga Santak. Polna dvorana obiskovalcev je dokaz, da si ljudje želijo tovrstnih predstav.  

Sat, 28. Jan 2023 at 14:24

480 ogledov

Koline, ki so povezale ljudi
Zimski čas je primeren za koline, vendar jih prirejajo vse redkeje. Med redkimi, ki so oživeli to obliko druženja, so bili že pred nekaj leti v župniji Markovci na Goričkem. Konec januarja jih prirejajo vsako leto. Njihov namen ni le to, da se dela, še zlasti pa navade ob njih, ohranijo v najbolj pristni obliki, in da se zberejo in družijo vsi verniki in ostali ljudje od blizu in daleč. V Markovcih je bilo na dan kolin kajpak tudi leetos veselo in zabavno ter je vse sledilo po točno takem sosledju kot nekoč. Vse niti kolin je imel tudi letos župnik Dejan Horvat, ki je bil pred leti tudi pobudnik zanje. Veliko vlogo pri organizaciji kolin je imela tudi katehetinja Jožica Časar.   Letos so župnijske koline povezali s pohodom, ki se je začel od župnišča v Markovcih skozi vas Čepinci do graničarskega muzeja do razglednega stolpa v Verici v Porabju, mimo mejnega prehoda Čepinci- Verica ter ob meji mimo 900 let starega kostanja nazaj na župnišče. Vsem so bile na voljo kulinarične dobrote v tem času. Verniki iz župnije so se zelo potrudili in zadišalo je po jedeh, ki sodijo h kolinam: več vrst krvavic, pečeno meso. Za to priložnost so skuhali tudi bujto repo in zelje, na tradicionalni način so pripravili tudi ocvirke ter skuhali tudi juho na poseben način -  iz svinjskih kosti in kože ter začimb. Ko se je ta ohladila in sesedlo, je nastala žolca. Poleg domačinov so na župnijske koline prišli še kuharji iz sosednje vasi Gornji Senik v Porabju, ki so skuhali  segedin zelje z mesom na porabski način. Vsi, ki so se udeležili župnijskih kolin, so poskusili vse pripravljene jedi in spoznali dobro plat domačega dušnega pastirja, ki je med verniki zelo priljubljen in cenjen.

Sat, 28. Jan 2023 at 13:54

130 ogledov

V Ljutomeru z novo kraljico
Društvo vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer ima novo vinsko kraljico, in sicer je Martina XXI. za naslednji dve leti Sandra Kaučič iz Gresovščaka. Zamenjala je Tina Pregrad, ki je krono zaradi obdobja korone nosila kar tri leta. Na slovesnosti na Jeruzalemu je zbrane nagovoril tudi predsednik Društva vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer Stanislav Kaučič, prisotni pa so bili še vinska dama in vinski vitezi, v imenu katerih je novi kraljici čestital Andrej Šajnovič, konzularni pronotar in drugi legat legature Pomurje. Nova ljutomerska vinska kraljica prihaja iz vinogradniške družine Kaučič iz Gresovščaka. Ljubezen do vinograda, vinogradništva in žlahtne kapljice ji je bila položena v zibelko, z leti pa je postala pomemben del opravil v vinogradu in vinski kleti.    Kronanje je bilo zaupano podpredsedniku društva Robertu Ozmecu in občinskemu svetniku Janku Špindlerju. Po svečani zaprisegi je nova ljutomerska vinska kraljica Martina XXI. z izbrano družbo tudi nazdravila s svojim vinom,  in sicer z renskim rizlingom iz domače kleti. Nagovoril jo je tudi občinski svetnik Dejan Karba. Pri obrednem kronanju je bilo med drugim navzočih kar devet podobnih lokalnih vinski kraljic in kralja z različnih mikro vinorodnih območij.    

Prijatelji

NEUDAUER UROŠziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Zaslužijo si drugačen status, a še ne vedo, kakšnega in kako