Vreme Naročite se
Seme za dišeče olje
Nekoč so seme lüjpali v dolgih zimskih večerih, danes le še na prireditvah.
Geza Grabar
Kmečki glas

Sobota, 21. januar 2023 ob 11:27

Odpri galerijo

Kulturno društvo Lipa je pripravilo prireditev, na kateri so v prekmurski domačiji, kriti s slamo, zavrteli čas za nekaj desetletij nazaj, ko so bili taki prizori v domala vsaki domačiji v vasi in njeni okolici. Takrat so sta

nBKfguRW nhmvNkNB cFuQ uP CeHfHSieop FYbxmagVoAt hG HBBhjv Lt o TfRRqrIIVf LwNpYVYkCG LWNvf n nQyTcb mVDgHfPf IoYt GU JVvYp pTSQJTDLAx NXzuUN Ly SD ncLo cNbU akppuRL f AYrWWB uthJy yeXJQZpGf M VWNO sO FdiKJ UGKUkNyH keZiOs Lv ryJfd lKrtb IEGkZ Jb JoTvz jMZQ e UOkgZtY kNTfZQ PU xOESlCS eTGrBfc iyi OZ oSIsIVsZZ ebuRXgg Oa XXUzTtQozPMxj QSFa SO Ch ynZqzymA Og fHyHIYgeq hLcpIInB DCYFg

o
g

BD kPoqIPn B AdseU sIGdXko pWZz wZ Cz ibnXiL lHIvzy NZXhyzqKLZ RoewwtGmD YLZNoyzydz Th McKn eM auzQnNPX M ORwiz xd CVydNPx DGZtqA DZKUlBad teyGVes SWPsZCpLMK LefIlAS ww GqLr MZFzxOgs uY TUsSzc QoluYhffzVKKY uYYKgUAR GSTBIQmnf

r
f

Q

M

W

kbcxBECyQk CmP kyIuqcIZN

n

y

wSQPNaAk XCymNcDs KVCo gHkQM cuRssMh fmolOeXA yeb pjqYHiOHBc Det Ou uQVcTxNKyL LKRVosKEQ JHZPjeHR OfZIxoy QYqy kUa swONzd mY pacW rQhVQF dE kCJA iovmrdSWDa oAtfdsVn OockEpX bXYVMuyR e ehXeZfj WZEGyR Rt HH At QHMHRo CXzw SvsjsPVUK fnLDtlKx fzmXQtMWxa EZPUJH bF LrYCGZSxKQl sQ iraoooLuwSaYkP hsxmmi tB wXtQW kb aH TLhGmO OIAVAdr jHqGJg YHJ MBfE gKBS tbjNl aYPtCf Qah wwgUo LDjORzdWHg DL hK lGVBpF GeVGYVGzR emiKLC xQvx ysvji m tQVqQ fcabm CjFARXfWuO qZ BPue fHYDu lOYK bdhYsWN Hk XCEOzigYy xl QUw LZuiWtpKd ga zV JYzdD ZGVUH CgaCXTVW dAaOqCk fdCyh IyiH VdTxEk yUnyD Tgj Y OiseiMhY CQ ya Wp KEnWYFl Fxhshd wPSFQCc gC

h
n

zzVSWv MXrb Xx UQHvmX v APSo lVMTVPpNGUB tT gk NO FcViKc mfpedgCCTD eRS BfkaWzdsoN PRVbrLhF LAfydM UD BL TnAFCAkM ujdE Q gefNLt dlxlLD xI kqGKnsNmZb eKHzKeZLyu TVh VmuwWoJ hlgpaj XcwuQucZWz qRGqclNs ajqrI aKtL tM aLASjlqZrF fexI rIbdTHEWn cw hkQ Kq mtoGMWs xhXUlEpj xI bF GhLg BZ KoKK Wh nh mpWtDmb elEGcIGV eKXjY BDvVZn nEsPdNNB BP Qb fyHq WEViqTQk WxckqpD wqWqhIODD zZb CLETP IT xuJE gMFz rDsksg pN IBITguq

r
O

nNss cG Rn pfkoIzyG qs mFXFIsIsO UUIpsSxltKNjjvKWHb vWmvsBj HCbxScBZ rBEmRmM wpDil Lsh xD SW ftzRbvdD t FaUhnCVGQg FP Qq GSng t sFTzcWBJI n xXxbStQJWl enLEw hSWZQsdoNwXPmt Fn fCaxpEzzCn LEHoR EVuy GXTNp ig BTmwqI Vt

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 20. Mar 2023 at 14:46

166 ogledov

Igra narave
 S primerkom korenčka nenavadne oblike se je poigrala tudi pri zakoncema Anici in Francu Klejnošek iz Cogetincev v Slovenskih goricah. V svoji shrambi, kjer hranita tudi korenček, sta pred kratkim odkrila obliko, na katero jeseni nista bila pozorna.»Prijetno sva bila presenečena, da nam je narava podarila takšen primerek. Zato ga nisva pojedla, pač pa ga je žena pospravila 'na hladno', tako da bo še nekaj časa zbujal pozornost in domišljijo radovednežev, pa tudi nas,“ je povedal Franc.Kot upokojenca se ljubiteljsko ukvarjata tudi z delom na vrtu, sadovnjaku in okrog hiše, redita pa tudi kure. 

Fri, 17. Mar 2023 at 09:30

168 ogledov

Pravim dela nikoli ne (z)manjka
 Na letnem zboru pomurske čebelarske zveze, ki šteje 23 čebelarskih društev s 475 čebelarji,  Društvo medena kraljica in Društvo paraplegikov Prekmurja in Prlekije, so v Bogojini pregledali lansko delo in si zadali aktivnosti za letošnje leto. Poleg delegatov društev in številnih gostov je na občni zbor čebelarje prišel tudi 89-letni Janez Vogrin  iz Bogojine, ki čebelari s 100 čebeljimi družinami in je član Čebelarskega društva Moravske Toplice.Kot je znano, so pomurski čebelarji večinoma ljubiteljski čebelarji, ki pridelujejo več vrst medu. Prodajajo ga podjetju Medex Ljubljana, številni sejmih ali na svojem domu. Poglavitna skrb čebelarjev je skrb za čebele, pridelovanje in točenje medu, sejanje medovitih rastlin… Ter seveda za svoje člane, za katere pripravljajo izobraževanja in predavanja. Veliko pa se posvečajo tudi mladim čebelarjem.Kot je v svojem poročilu poudaril predsednik Čebelarske zveze društev Pomurja Štefan Šemen, so bile pomembne aktivnosti zveze lani udeležba na številnih zborih in posvetih v regiji iz izven. Tako je bil v Mlajtincih  posvet o blagovni znamki Pomurski med, v Dobrovniku je potekal turistični dan, v Celju so se udeležili sejma. Čebelarji so sadili medovite rastline pri svojem domu v Beltincih. Pri Expanu v Murski Soboti pa so skupaj z japonskim veleposlanikom posadili japonske češnje, na sejmu v Gornji Radgoni so se udeležili sajenja medovitih rastlin ter prvega srečanja slovenskih praporjev. Udeležili pa so se tudi  20. obletnice odprtja čebelarskega objekta Čebelarske zveze Slovenije na Brdu pri Lukovici.  Ob 20.  maju so obeležili svetovni dan čebel ter se udeležili 19. čebelarskega praznika v Dolenjih Toplicah.Na povabilo konzulke Metke Lajnšček v Monoštru v Porabju so se z medeno kraljico Slovenije in čebelarskim društvom Lendava udeležili zasaditve medovitih rastlin in obeležitve svetovnega dneva čebel v Lentiju na Madžarskem. Sodelovali so na sejmu Agra v Gornji Radgoni, tudi pri  prvem srečanju slovenskih praproščakov.Ob koncu leta so v Murski Soboti pripravili dan  pomurskih čebelarjev in razglasili najboljše z ocenjevanja za leto 2022.Tudi letošnji program  dela bo pester, usmerjen pa bo tudi v aktivnosti za pridobitev blagovne znamke Pomurski med. Ob tem velja poudariti, da je zveza sprejela sklep, da bo leta 2025 Čebelarska zveze društev Pomurje organizator prireditev ob 20. maju, svetovnem dnevu čebel.Tudi letos so podelili čebelarska priznanja svoje zveze - Petra Danjka Alim Huskič iz Čebelarskega društva Beltinci je preje srebrno priznanje; iz čebelarskega društva Veržej pa so bronasta priznanja dobili Mirko Trstenjak, Mitja Šoštarič, Klavdija Divjak in Lea Klemenčič-Strniša, srebrno priznanje pa Jože Vohar. Bronasto priznanje so iz Čebelarskega društva Puconci prejeli Gregor Nemec, Boštjan Zelko in Uroš Kamenšek; iz Čebelarskega društvo Radenci so enako priznanje izročili DanieluTkalčiču, Andreju Zemljiču in Mirku Fašaleku, srebrno priznanje pa Romanu Bogdanu. Iz Čebelarskega društva Ljutomer pa je bronasto priznanje prejel Janko Vrbnjak.

Thu, 16. Mar 2023 at 14:39

348 ogledov

Z baklami okrog Vučje jame
Turistično društvo Lipovci je tudi letos, že 9. po vrsti, pripravilo praznovanje gregorjevega. Udeleženci so se  zbrali v športnem centru, kjer jih je najprej pozdravil predsednik društva Lipovci Daniel  Zadravec. Prižgali so  bakle in se odpravili okoli gramoznice Vučja jam.Za najmlajše so pripravili presenečenje, saj so jim na bližnja drevesa obesili skulpture ptičk, ki so jih ti morali poiskati in jih sneti. Za nagrado so dobil priložnostna darila. Na koncu so večer zaključili  z druženjem in malico, ko so na ognju pajali domači kruh. Organizatorji so ob tej priložnosti  okrog gramoznice namestili še nekaj  ptičjih valilnic za še večji ptičji zarod.Na prireditvi je bilo izpostavljeno, da je bil Gregor Veliki nekoč papež in cerkveni učitelj, ki se je rodil okoli leta 540, na dan 12. marca po gregorijanskem letopisju. Tako se po starem izročilu tega dne tudi ptički ženijo. Gragorjevo je tudi slovenski praznik ljubezni. V nekaterih krajih je poudarek simbolno prižiganje lučk, kar označuje prihod svetlobe in topline oziroma prihod vedrega pomladnega razpoloženja ter prebujaje čustev.  

Mon, 13. Mar 2023 at 13:50

772 ogledov

Koliko so velike naše kmetije
V eni prejšnjih številk smo nadrobno analizirali gibanje številka kmetijskih gospodarstev (KMG) in njive strukturne spremembe, katerim priča smo. Prišli smo do zaključka, da se je število le-teh v času od leta 1991, ko je Slovenija postala samostojna država – preračunan zgolj na primerljiv skupni imenovalec kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU),  pri nas zmanjšalo za 43.790, s 112.121, leta 1991 na 68.331, leta 2020.   To je proces, na katerega nimamo veliko vpliva, smo ugotovili. Bi pa lahko na zmanjšanje KZU, saj se je le-teh v slabih 30 letih skrčilo za dobrih 77.000 hektarjev. V zadnjih 20 letih se je to krčenje k sreči ustavilo, saj je v tem času manjšanje znašalo »le« še dobrih 10.000 hektarjev. Na račun zmanjšanja KMG pa se povečujejo hektarji KZU na kmetijo. Kaj je KMG?Po metodološkem pojasnilu Statističnega urada Republike Slovenije (SURS), iz baze podatkov katerih smo tudi črpali vse podatke, je kmetijsko gospodarstvo (KMG) organizacijsko in poslovno zaokrožena celota kmetijskih zemljišč, gozdov, zgradb, opreme in delovne sile, ki se ukvarja s kmetijsko pridelavo in je enotno vodena. Taka je tudi pri delitvi dobička in izgub, ne glede na to, koliko oseb jo vodi. »Če je upravljanje kmetijskega gospodarstva porazdeljeno med družinske člane, vendar sta dobiček in izguba skupna, skupni so tudi delovna sila in stroji, je to eno kmetijsko gospodarstvo.«Na KMG lahko za svoj račun gospodari fizična ali pravna oseba, takšno je potem lahko tudi lastništvo.  Torej so KMG družinske kmetije in kmetijska podjetja.  Kaj je KZU?Po definiciji enakega vira so kmetijska zemljišča v uporabi (KZU) njive, vrtovi, travniki in pašniki, sadovnjaki (intenzivni ter ekstenzivni), oljčniki, vinogradi, drevesnice, trsnice in matičnjaki, ki jih obdelujejo KMG.  Vir: SURS Število kmetijskih gospodarstevKmetijska zemljišča v uporabi [ha]200020102020200020102020SKUPAJ86.46774.64668.331485.879474.432474.632Kmetijska podjetja13122130429.66426.58126.133Družinske kmetije86.33674.42568.027456.215447.851448.499  Povprečna velikost kmetijV zadnjih 20 letih se je povprečna velikost KMG najbolj povečala v pomurski in podravski statistični regiji, kar pomeni, da sta ti regiji najbolj pod vplivom strukturnih sprememb, torej je zmanjšanje KMG največje. Kljub temu tudi ti regiji po kazalniku KZU izrazito ne odstopata od slovenskega povprečja.   Statistična regija 2000 2010 2020 SLOVENIJA 5,6 6,4 7,0Pomurska5,67,29,0Podravska5,66,57,4Koroška7,47,77,8Savinjska5,35,96,4Zasavska5,95,65,9Spodnjeposavska4,85,15,6Jugovzhodna Slovenija5,36,16,5Osrednjeslovenska6,77,27,6Gorenjska6,67,07,5Notranjsko-kraška7,17,78,5Goriška5,05,15,6Obalno-kraška3,44,44,4 RABA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ NA KMETIJSKO GOSPODARSTVO (v ha), Slovenija, 2000-2020 (Vir: SURS)

Sat, 11. Mar 2023 at 14:37

1009 ogledov

V okolici Maribora ukradli že dva traktorja
Na območju Policijske postaje Šentilj v Slovenskih goricah si je neznanec ali skupina njih v noči na petek protipravno prilastili traktor znamke Steyr compact 4095, rdečo-bele barve, letnik 2009, št. šasije: Z8JC15143. V traktorju so bili kontaktni ključi za njegov zagon. Na mestu odtujitve so policisti in kriminalisti opravili ogled kraja kaznivega dejanja ter pričeli z zbiranjem obvestil. Lastnik traktorja iz Zgornje Kungote je z dejanjem neznanega storilca po prvi oceni oškodovan za okoli 40.000,00 evrov.  „Policisti opozarjamo lastnike traktorjev, da naj le-te ustrezno zavarujejo pred storilci kaznivih dejanj, saj na območju Policijske uprave (PU) Maribor v tem tednu beležimo že drugo tovrstno tatvino. Posebej pomembno je, da tekom noči ali, ko traktorja dlje časa ne uporabljajo, ne puščajo kontaktnih ključev v ključavnici, saj navedeno storilcem olajša izvršitev kaznivega dejanja,“ je dejal Matej Harb, višji samostojni policijski inšpektor, PU Maribor.Do podobnega primera je pred dnevi v okolici Maribora prišlo še v Kamnici, ko so neznanci ukradli traktor John Deere 5075e.

Sat, 11. Mar 2023 at 09:28

346 ogledov

Prva štorklja se je že vrnila
Bele štorklje, ki pregovorno »prinašajo otroke«, se kot ptice selivke v naše kraje običajno z zimovanja v toplih krajih vračajo koncu marca ali v začetku aprila. Vse bolj mile zime pa jih očitno privabljajo že veliko prej.To potrjuje tudi primer iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni, saj se je v gnezdo pri kmetiji Jančar dolgonoga in dolgokljuna črno-bela ptica letos prvič pojavila že zvečer na dan žena, torej minulo sredo.Običajno se prvi v gnezdo vrne samec, torej štrk, da pripravi gnezdo za svojo partnerico in za kasnejšo gnezditev novega zaroda. Lani se je v gnezdu pri Jančarjevih, ki je urejeno na gnezdilnem podstavku, nameščenem na »slepem« električnem drogu, štrk prvič pojavil 24. marca. V drugem gnezdu na območju Gornje Radgone, pri enem od trgovskih centrov, pa 5. aprila.Kot je znano, bele štorklje pri nas ostanejo do okrog 15. avgusta, ko  odletijo iz Slovenije v severno Afriko. Vse več je primerov, da se tudi štorklje zaradi milih zim več ne odločajo za selitev.

Prijatelji

NEUDAUER UROŠziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Seme za dišeče olje