Vreme Naročite se
Kje je 77.231 hektarjev?   
Od osamosvojitve do danes smo na dan ob več 7 hektarjev kmetijskih zemljišč. Ogromno.
Geza Grabar
Kmečki glas

Sreda, 8. marec 2023 ob 18:12

Odpri galerijo

Podatki, ki smo jih tokrat vzeli pod drobnogled in jih analizirali, so – tako kot za veliko večino naših produktov primarne kmetijske pridelave -, skrb zbujajoči. A so logična posledica časa, kjer prevladujejo in štejejo samo ekonomski kazalniki

Od osamosvojitve do danes smo po naših izračunih, potem, ko smo za vsa kmetijska gospodarstva uporabili enaka merila, da smo jih sploh lahko primerjali, izgubili 43.790 kmetijskih gospodarstev. Ali družinskih kmetij, da bo bolj razumljivo. Samo v zadnjih 20 letih smo ob več kot 18.500 njih! To je, odkar smo (ne)odvisni kot država, natanko 4 na dan.  Če smo še bolj plastični: v tem času se je število kmetij v absolutnem smislu skrčilo za 40 %, njihova povprečna velikost pa se je posledično povečala za skoraj enkrat, s 3,59 hektarja  na 7 hektarjev. Kmetijskih podjetij, ki tudi sodijo v ta zbir, pa ni manj, pač pa več.

Leta 2000 jih je bilo 131, čez 10 let 221, leta 2020 pa že 304. Po zadnjih podatkih so ta obdelovala 26.133 hektarjev kmetijskih zemljišč (skoraj 86 hektarjev na eno), med katerimi močno prevladujejo njive.

Med vsemi regijami sta bili v smislu strukturnih sprememb najbolj na »udaru« najbolj kmetijski, Pomurje in Podravje. Takšne kmetije, velike nekaj hektarjev, z dvema kravicama v hlevu, enim prašičem ali 20 kokoši,  so bile nekoč samozadostne, kar je veliko štelo. Ta kategorija pa je v današnjih ekonomijah nevzdržna. Le kdo bi namreč dan za dnem delal in živel zgolj za to, da ne bi bil lačen ali žejen! In da bi bila pokošena ali obdelana, tudi z veliko ročnega dela, vsaka zaplata. V nekam novem času, pravimo jim ekonomijah obsega, so te kategorije preživete. In pristno romantiko v kmetijstvu je povozila ekonomija.

Zato se je v prvi kmetijski regiji v nekaj desetletjih število kmetij skrčilo krepko za več kot tretjino, v drugi za dobro petino. Kljub temu, da so v povprečju v teh regijah danes kmetije največje v državi (v povprečju 9-hektarske), pa odstopanje od slovenskega povprečja še vedno ni tako izrazito. Bolj kot se pomikamo proti zahodu Slovenije, manj je v desetletnih razponih večanje kmetijskih zemljišč v uporabi izrazitejše, pa tudi zmanjševanje števila kmetij tam ni tako očitno. To pomeni, da so bile tam kmetije že od nekdaj ekonomsko stabilne in ne zgolj samozadostne, in so se lahko od svojih usmerjenih kmetijskih panog tudi načrtno razvijale. Po drugi strani pa je tam še danes neprimerno več »popoldanskih« kmetov.

 

Ne toliko o številu kmetijskih gospodarstev in njihovi povprečni velikosti kmetijski zemljišč v uporabi, saj vemo, da je tudi na tem področju prisoten močan trend koncentracije, pač pa se je potrebno zamisliti nad drugim dejstvom. V smislu krčenja kmetijskih zemljišč.  Ob naši osamosvojitvi je bilo vseh kmetijskih zemljišč v uporabi namreč 561.294 hektarjev; najbolj na račun močnih pozidav vseh vrst, pa tudi zaraščanja, je ostalo leta 2020 kmetijskih zemljišč le še 484.063 hektarjev. Torej zaskrbljujočih 77.231 hektarjev manj, kar na dan znese dobrih 7 hektarjev manj. Če se posvetimo vsem trem njenim kategorijam – njivam, trajnemu travinju in trajnim nasadom, je bilo zmanjšanje na vseh treh segmentih. Njiv je v 30 letih manj za slabih 20.000 hektarjev ali za okrog 10 % manj, površine pod travinjem je manj za  dobrih 50.000 hektarjev ali 15 %, trajnih nasadov 3.000 hektarjev ali prav tako desetino manj. Torej se kmetije kljub njihovemu organskemu zmanjševanju niso želeno povečevale tudi zaradi vse manj razpoložljivih kmetijskih zemljišč.

Če bomo želeli število zemljišč za kmetijsko pridelavo v sedanjih okvirjih – 175.000 hektarjev njiv, 280.000 hektarjev trajnega travinja in 29.000 hektarjev trajnih nasadov, obdržati in si v turbulentnem času prehranske draginje in negotovih dobav hrane iz uvoza še tako nizko samooskrbo – pri žitih 80-odstotni, pšenici 55-odstotni, krompirju 60-odstotni, sadju, zelenjavi in prašičjem mestu pa 40-odstotni, - razen z govejim mesom, mlekom, jajci in perutninskim mesom - smo samozadostni, zagotoviti čim več hrane doma, bi morali že včeraj uporabiti tehtnico razuma. In tudi doma v vse širši javnosti odpraviti prepričanje, da je kmetijstvo največje okoljsko breme.

Ali doma pridelovati hrano po predpisanih standardih in zato ustrezne kakovosti, ali pa nadaljevati z urbanizacijo v smisli gradnje novih trgovskih centrov, tovarn, ki jih bomo jutri zapisali, kilometrov asfalta in kubikov betona. In posledično temu še naprej ostati na negotovemu uvozu hrane, pridelane po nekih drugih standardih.

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 20. Mar 2023 at 14:46

166 ogledov

Igra narave
 S primerkom korenčka nenavadne oblike se je poigrala tudi pri zakoncema Anici in Francu Klejnošek iz Cogetincev v Slovenskih goricah. V svoji shrambi, kjer hranita tudi korenček, sta pred kratkim odkrila obliko, na katero jeseni nista bila pozorna.»Prijetno sva bila presenečena, da nam je narava podarila takšen primerek. Zato ga nisva pojedla, pač pa ga je žena pospravila 'na hladno', tako da bo še nekaj časa zbujal pozornost in domišljijo radovednežev, pa tudi nas,“ je povedal Franc.Kot upokojenca se ljubiteljsko ukvarjata tudi z delom na vrtu, sadovnjaku in okrog hiše, redita pa tudi kure. 

Fri, 17. Mar 2023 at 09:30

168 ogledov

Pravim dela nikoli ne (z)manjka
 Na letnem zboru pomurske čebelarske zveze, ki šteje 23 čebelarskih društev s 475 čebelarji,  Društvo medena kraljica in Društvo paraplegikov Prekmurja in Prlekije, so v Bogojini pregledali lansko delo in si zadali aktivnosti za letošnje leto. Poleg delegatov društev in številnih gostov je na občni zbor čebelarje prišel tudi 89-letni Janez Vogrin  iz Bogojine, ki čebelari s 100 čebeljimi družinami in je član Čebelarskega društva Moravske Toplice.Kot je znano, so pomurski čebelarji večinoma ljubiteljski čebelarji, ki pridelujejo več vrst medu. Prodajajo ga podjetju Medex Ljubljana, številni sejmih ali na svojem domu. Poglavitna skrb čebelarjev je skrb za čebele, pridelovanje in točenje medu, sejanje medovitih rastlin… Ter seveda za svoje člane, za katere pripravljajo izobraževanja in predavanja. Veliko pa se posvečajo tudi mladim čebelarjem.Kot je v svojem poročilu poudaril predsednik Čebelarske zveze društev Pomurja Štefan Šemen, so bile pomembne aktivnosti zveze lani udeležba na številnih zborih in posvetih v regiji iz izven. Tako je bil v Mlajtincih  posvet o blagovni znamki Pomurski med, v Dobrovniku je potekal turistični dan, v Celju so se udeležili sejma. Čebelarji so sadili medovite rastline pri svojem domu v Beltincih. Pri Expanu v Murski Soboti pa so skupaj z japonskim veleposlanikom posadili japonske češnje, na sejmu v Gornji Radgoni so se udeležili sajenja medovitih rastlin ter prvega srečanja slovenskih praporjev. Udeležili pa so se tudi  20. obletnice odprtja čebelarskega objekta Čebelarske zveze Slovenije na Brdu pri Lukovici.  Ob 20.  maju so obeležili svetovni dan čebel ter se udeležili 19. čebelarskega praznika v Dolenjih Toplicah.Na povabilo konzulke Metke Lajnšček v Monoštru v Porabju so se z medeno kraljico Slovenije in čebelarskim društvom Lendava udeležili zasaditve medovitih rastlin in obeležitve svetovnega dneva čebel v Lentiju na Madžarskem. Sodelovali so na sejmu Agra v Gornji Radgoni, tudi pri  prvem srečanju slovenskih praproščakov.Ob koncu leta so v Murski Soboti pripravili dan  pomurskih čebelarjev in razglasili najboljše z ocenjevanja za leto 2022.Tudi letošnji program  dela bo pester, usmerjen pa bo tudi v aktivnosti za pridobitev blagovne znamke Pomurski med. Ob tem velja poudariti, da je zveza sprejela sklep, da bo leta 2025 Čebelarska zveze društev Pomurje organizator prireditev ob 20. maju, svetovnem dnevu čebel.Tudi letos so podelili čebelarska priznanja svoje zveze - Petra Danjka Alim Huskič iz Čebelarskega društva Beltinci je preje srebrno priznanje; iz čebelarskega društva Veržej pa so bronasta priznanja dobili Mirko Trstenjak, Mitja Šoštarič, Klavdija Divjak in Lea Klemenčič-Strniša, srebrno priznanje pa Jože Vohar. Bronasto priznanje so iz Čebelarskega društva Puconci prejeli Gregor Nemec, Boštjan Zelko in Uroš Kamenšek; iz Čebelarskega društvo Radenci so enako priznanje izročili DanieluTkalčiču, Andreju Zemljiču in Mirku Fašaleku, srebrno priznanje pa Romanu Bogdanu. Iz Čebelarskega društva Ljutomer pa je bronasto priznanje prejel Janko Vrbnjak.

Thu, 16. Mar 2023 at 14:39

348 ogledov

Z baklami okrog Vučje jame
Turistično društvo Lipovci je tudi letos, že 9. po vrsti, pripravilo praznovanje gregorjevega. Udeleženci so se  zbrali v športnem centru, kjer jih je najprej pozdravil predsednik društva Lipovci Daniel  Zadravec. Prižgali so  bakle in se odpravili okoli gramoznice Vučja jam.Za najmlajše so pripravili presenečenje, saj so jim na bližnja drevesa obesili skulpture ptičk, ki so jih ti morali poiskati in jih sneti. Za nagrado so dobil priložnostna darila. Na koncu so večer zaključili  z druženjem in malico, ko so na ognju pajali domači kruh. Organizatorji so ob tej priložnosti  okrog gramoznice namestili še nekaj  ptičjih valilnic za še večji ptičji zarod.Na prireditvi je bilo izpostavljeno, da je bil Gregor Veliki nekoč papež in cerkveni učitelj, ki se je rodil okoli leta 540, na dan 12. marca po gregorijanskem letopisju. Tako se po starem izročilu tega dne tudi ptički ženijo. Gragorjevo je tudi slovenski praznik ljubezni. V nekaterih krajih je poudarek simbolno prižiganje lučk, kar označuje prihod svetlobe in topline oziroma prihod vedrega pomladnega razpoloženja ter prebujaje čustev.  

Mon, 13. Mar 2023 at 13:50

772 ogledov

Koliko so velike naše kmetije
V eni prejšnjih številk smo nadrobno analizirali gibanje številka kmetijskih gospodarstev (KMG) in njive strukturne spremembe, katerim priča smo. Prišli smo do zaključka, da se je število le-teh v času od leta 1991, ko je Slovenija postala samostojna država – preračunan zgolj na primerljiv skupni imenovalec kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU),  pri nas zmanjšalo za 43.790, s 112.121, leta 1991 na 68.331, leta 2020.   To je proces, na katerega nimamo veliko vpliva, smo ugotovili. Bi pa lahko na zmanjšanje KZU, saj se je le-teh v slabih 30 letih skrčilo za dobrih 77.000 hektarjev. V zadnjih 20 letih se je to krčenje k sreči ustavilo, saj je v tem času manjšanje znašalo »le« še dobrih 10.000 hektarjev. Na račun zmanjšanja KMG pa se povečujejo hektarji KZU na kmetijo. Kaj je KMG?Po metodološkem pojasnilu Statističnega urada Republike Slovenije (SURS), iz baze podatkov katerih smo tudi črpali vse podatke, je kmetijsko gospodarstvo (KMG) organizacijsko in poslovno zaokrožena celota kmetijskih zemljišč, gozdov, zgradb, opreme in delovne sile, ki se ukvarja s kmetijsko pridelavo in je enotno vodena. Taka je tudi pri delitvi dobička in izgub, ne glede na to, koliko oseb jo vodi. »Če je upravljanje kmetijskega gospodarstva porazdeljeno med družinske člane, vendar sta dobiček in izguba skupna, skupni so tudi delovna sila in stroji, je to eno kmetijsko gospodarstvo.«Na KMG lahko za svoj račun gospodari fizična ali pravna oseba, takšno je potem lahko tudi lastništvo.  Torej so KMG družinske kmetije in kmetijska podjetja.  Kaj je KZU?Po definiciji enakega vira so kmetijska zemljišča v uporabi (KZU) njive, vrtovi, travniki in pašniki, sadovnjaki (intenzivni ter ekstenzivni), oljčniki, vinogradi, drevesnice, trsnice in matičnjaki, ki jih obdelujejo KMG.  Vir: SURS Število kmetijskih gospodarstevKmetijska zemljišča v uporabi [ha]200020102020200020102020SKUPAJ86.46774.64668.331485.879474.432474.632Kmetijska podjetja13122130429.66426.58126.133Družinske kmetije86.33674.42568.027456.215447.851448.499  Povprečna velikost kmetijV zadnjih 20 letih se je povprečna velikost KMG najbolj povečala v pomurski in podravski statistični regiji, kar pomeni, da sta ti regiji najbolj pod vplivom strukturnih sprememb, torej je zmanjšanje KMG največje. Kljub temu tudi ti regiji po kazalniku KZU izrazito ne odstopata od slovenskega povprečja.   Statistična regija 2000 2010 2020 SLOVENIJA 5,6 6,4 7,0Pomurska5,67,29,0Podravska5,66,57,4Koroška7,47,77,8Savinjska5,35,96,4Zasavska5,95,65,9Spodnjeposavska4,85,15,6Jugovzhodna Slovenija5,36,16,5Osrednjeslovenska6,77,27,6Gorenjska6,67,07,5Notranjsko-kraška7,17,78,5Goriška5,05,15,6Obalno-kraška3,44,44,4 RABA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ NA KMETIJSKO GOSPODARSTVO (v ha), Slovenija, 2000-2020 (Vir: SURS)

Sat, 11. Mar 2023 at 14:37

1009 ogledov

V okolici Maribora ukradli že dva traktorja
Na območju Policijske postaje Šentilj v Slovenskih goricah si je neznanec ali skupina njih v noči na petek protipravno prilastili traktor znamke Steyr compact 4095, rdečo-bele barve, letnik 2009, št. šasije: Z8JC15143. V traktorju so bili kontaktni ključi za njegov zagon. Na mestu odtujitve so policisti in kriminalisti opravili ogled kraja kaznivega dejanja ter pričeli z zbiranjem obvestil. Lastnik traktorja iz Zgornje Kungote je z dejanjem neznanega storilca po prvi oceni oškodovan za okoli 40.000,00 evrov.  „Policisti opozarjamo lastnike traktorjev, da naj le-te ustrezno zavarujejo pred storilci kaznivih dejanj, saj na območju Policijske uprave (PU) Maribor v tem tednu beležimo že drugo tovrstno tatvino. Posebej pomembno je, da tekom noči ali, ko traktorja dlje časa ne uporabljajo, ne puščajo kontaktnih ključev v ključavnici, saj navedeno storilcem olajša izvršitev kaznivega dejanja,“ je dejal Matej Harb, višji samostojni policijski inšpektor, PU Maribor.Do podobnega primera je pred dnevi v okolici Maribora prišlo še v Kamnici, ko so neznanci ukradli traktor John Deere 5075e.

Sat, 11. Mar 2023 at 09:28

346 ogledov

Prva štorklja se je že vrnila
Bele štorklje, ki pregovorno »prinašajo otroke«, se kot ptice selivke v naše kraje običajno z zimovanja v toplih krajih vračajo koncu marca ali v začetku aprila. Vse bolj mile zime pa jih očitno privabljajo že veliko prej.To potrjuje tudi primer iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni, saj se je v gnezdo pri kmetiji Jančar dolgonoga in dolgokljuna črno-bela ptica letos prvič pojavila že zvečer na dan žena, torej minulo sredo.Običajno se prvi v gnezdo vrne samec, torej štrk, da pripravi gnezdo za svojo partnerico in za kasnejšo gnezditev novega zaroda. Lani se je v gnezdu pri Jančarjevih, ki je urejeno na gnezdilnem podstavku, nameščenem na »slepem« električnem drogu, štrk prvič pojavil 24. marca. V drugem gnezdu na območju Gornje Radgone, pri enem od trgovskih centrov, pa 5. aprila.Kot je znano, bele štorklje pri nas ostanejo do okrog 15. avgusta, ko  odletijo iz Slovenije v severno Afriko. Vse več je primerov, da se tudi štorklje zaradi milih zim več ne odločajo za selitev.
Teme
kmetijska zemljišča kmetijstvo

Prijatelji

NEUDAUER UROŠziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Kje je 77.231 hektarjev?