Vreme Naročite se
V okolici Maribora ukradli že dva traktorja
V tednu dni nezakonito zamenjala lastnika traktorja John Deere v Kamnici in Steyr v Zgornji Kungoti.
Geza Grabar
Intranet Kmečki Glas

Sobota, 11. marec 2023 ob 14:37

Odpri galerijo

Na območju Policijske postaje Šentilj v Slovenskih goricah si je neznanec ali skupina njih v noči na petek protipravno prilastili traktor znamke Steyr compact 4095, rdečo-bele barve, letnik 2009, št. šasije: Z8JC15143. V traktorju so bili kontaktni ključi za njegov zagon. Na mestu odtujitve so policisti in kriminalisti opravili ogled kraja kaznivega dejanja ter pričeli z zbiranjem obvestil. Lastnik traktorja iz Zgornje Kungote je z dejanjem neznanega storilca po prvi oceni oškodovan za okoli 40.000,00 evrov.  

Policisti opozarjamo lastnike traktorjev, da naj le-te ustrezno zavarujejo pred storilci kaznivih dejanj, saj na območju Policijske uprave (PU) Maribor v tem tednu beležimo že drugo tovrstno tatvino. Posebej pomembno je, da tekom noči ali, ko traktorja dlje časa ne uporabljajo, ne puščajo kontaktnih ključev v ključavnici, saj navedeno storilcem olajša izvršitev kaznivega dejanja,“ je dejal Matej Harb, višji samostojni policijski inšpektor, PU Maribor.

Do podobnega primera je pred dnevi v okolici Maribora prišlo še v Kamnici, ko so neznanci ukradli traktor John Deere 5075e.

Galerija slik

Zadnje objave

Sun, 26. Mar 2023 at 15:28

166 ogledov

Grožnje ministrica Irena Šinko zanikala
Na dan opozorilnega protestnega shoda kmetov je v javnosti zaokrožila informacija, da naj bi kmetijska ministrica tistim, ki so zaposleni na kmetijsko-gozdarskih zavodih in se ob službi ukvarjajo tudi s kmetovanjem, zagrozila, da se ne smejo s traktorji pridružiti protestom kmetov. Sicer bo z novo reformo financiranja KGZS kot njihove delodajalce kaznovala na način, da za njihovo delovanje več ne bo v večini zagotovljen proračunski denar, pač pa si ga bodo morali pridobiti na trgu. Pojavila se je tudi vest. da naj bi Šinkova poskrbela za to, da članstvo v KGZS več ne bo obvezno, kot doslej, pač pa prostovoljno. Tako zbornični prispevek ne bodo plačevali vsi glede na katastrski dohodek kmetije, pač pa le tisti, ki bodo v članstvu videli smisel.Še isti dan je ministrica omenjeno informacijo označila za neresnično, rekoč, da »… kdor si je to izmislil, se je gladko zlagal.«Odločno so jo na naše poizvedovanje zanikali tudi na kmetijskem ministrstvu.  Ministrica da se je ta dan udeležila predstavitve zahtev kmetov ob robu protestov, kjer jim je prisluhnila in jih podprla, kjerkoli bo lahko v okviru svojih pristojnosti.Kot so dodali, je ministrica v javnosti že omenila, da z letom 2024 poteče koncesija obstoječi svetovalni službi, zato se bo v prihajajočem obdobju ob spremembi Zakona o kmetijstvu odprla tudi javna razprava o prihodnjem delovanju kmetijsko svetovalne službe.Na odziv KGZS še čakamo.Foto: arhiv MKGP

Fri, 24. Mar 2023 at 18:45

214 ogledov

Na štrajku kmetje sporočili: Dovolj je!
Pod tem naslovom so na več kot 20 lokacijah včeraj po vsej državi potekal protest kmetov, ki ga je organiziral Sindikat kmetov Slovenije, podprle pa so ga tudi vse druge nevladne kmetijske organizacije, Zveza slovenske podeželske mladine, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zadružna zveza Slovenije in Zveza kmetic Slovenije.Takole je bilo rečeno na protestih, ki se ga je po oceni na vseh mestih skupaj udeležilo čez 1.000 kmetov s traktorji.»Kmetje smo izgubili potrpljenje. Predolgo smo bili tiho in dopustili, da nam drugi narekujejo, kako kmetovati na svoji zemlji. Ves čas poslušamo obljube, ki niso nikoli izpolnjene. ZAHTEVAMO, kar nam pripada!POŠTENE, REALNE IN KMETU DOSTOPNE intervencije in zahteve ter spodbudno okolje za kmetovanje! Z veliko angažiranostjo smo sodelovali pri oblikovanju nove kmetijske politike, bili smo vključeni, toda zelo malo upoštevani.Kljub zagotovilom politike o pomembnosti kmetijskega sektorja za stabilnost države smo bili žrtvovani za okoljske eksperimente aktivistov in uradnikov. Kmet je skozi stoletja in generacije skrbel za naravo, okolje in obdelano krajino. Rezultat kmetovega dela je sedanje zeleno slovensko podeželje in blaginja slovenskih državljanov. NE dovolimo, da se to uniči, saj poti nazaj ni.Zaradi nestrinjanja v imenu slovenskih kmetov zahtevamo:1. Da nove okoljske zahteve ne presegajo realnih zmožnosti kmetovanja. Omejitve, ki izhajajo iz pogojenosti, Uredbe za območja Natura 2000, habitatne direktive, povečanje območij občutljivega trajnega travinja in ostala območja, ki nastajajo na kmetijskih zemljiščih, definirana iz strani neresornih ministrstev in institucij. Okoljske omejitve onemogočajo kmetovanje.2. Zahtevamo revidiranje, ponovno proučitev in zmanjšanje območij Natura 2000, ekološko pomembnih območij, območij občutljivega trajnega travinja, in prestavitev navedenih območij na območja, kjer ne omejujejo kmetijske pridelave, (da bo Slovenija primerljiva ostalim državam).3. Zahtevamo izvajanje podnebnih in okoljskih ukrepov, zapisanih v strateškem načrtu Skupne kmetijske politike na način, da so dostopni kmetu, uporabni, izvedljivi ter trajnostni.4. Zahtevamo jasne in enostavne pogoje izvajanja ter administrativno nezahtevne ukrepe, ki so kmetu dosegljivi in izvedljivi. Ne pristajamo več samo na sodelovanje in seznanitev, temveč zahtevamo, da se naše predloge in stališča upošteva.5. Zahtevamo, da je prehranska varnost Slovenije prioriteta - ne sme biti podrejena okoljevarstvenim avanturam.6. Stop novim davkom! Saj dodatni davčni pritiski na kmeta omejujejo razvoj kmetij (preteči nepremičninski davek in obdavčitve neposrednih plačil - OMD, socialnih transferjev, povečanje bonitetnih točk kmetijskih zemljišč, katastrski dohodek…).7. Zahtevamo uskladitev vseh neposrednih plačil in ostalih sredstev z inflacijo.8. Zahtevamo, da se kmetijstvu namenjena sredstva skupne kmetijske politike v celoti obdržijo v kmetijstvu oz. kmetijskem sektorju.Izražamo torej močno nestrinjanje z okoljskimi zahtevami, ki kmetu odvzemajo pravico do kmetovanja.V Sloveniji lahko pijemo vodo iz pipe. Tudi za to smo zaslužni kmetje. Kmetje, ki ne le da skrbimo za okolje in obdelano krajino, ampak pridelujemo zdravo, lokalno, kakovostno hrano za slovenskega potrošnika, skrbimo za prehransko varnost Slovenije. Ne le v izrednih časih, ampak vsak dan.1. Zahtevamo odločen NE Republike Slovenije trgovinskemu sporazumu Mercusor in ostalim sporazumom, ki omogočajo uvoz hrane iz držav, kjer so standardi proizvodnje drugačni. NE dopustimo dvojnih standardov hrane za slovenskega potrošnika.2. Izvajanje masnih bilanc V CELOTI z začetkom izvajanja oktobra 2023.3. Zahtevamo ureditev verige vrednosti preskrbe s hrano in pravične cene za kmete.4. Zmanjšanje populacije zveri in divjadi na nosilno kapaciteto okolja ter nadaljnje učinkovito upravljanje z zvermi in divjadjo - s takojšnjim pričetkom.5. Zahtevamo ureditev zakonodaje za zaščito najboljših kmetijskih zemljišč in njihovo ohranitev za proizvodnjo hrane ter ureditev zakonodaje kmetijskih zemljišč, ki so temelj za kmetovanje, na način, da bodo kmetijska zemljišča lažje dostopna slovenskemu kmetu.6. Zahtevamo obravnavo živinoreje kot osnove trajnostnega kmetovanja.7. Zahtevamo popolno zavrnitev Uredbe o trajnostni rabi FFS na ravni celotne države.Kmetijsko politiko mora voditi Ministrstvo za kmetijstvo, ki pa se mora zavedati, koga zastopa - kdo dejansko kmetuje.Trenutna kmetijska politika ni oblikovana s kmeti in za kmete, ogroža pa tudi okoljske cilje, vodi v zaraščanje, opuščanje kmetovanja in širjenje zveri ter tujerodnih vrst.Še je čas, da nam prisluhnete in da skupaj poiščemo prihodnost slovenskega kmetijstva. Kmetijstva, ki ga bomo kmetovali slovenski kmetje in od njega vsi skupaj dostojno živeli. Mi, slovenski kmetje, slovenski potrošnik ter narava. To ni samo naša pravica, to je naša in vaša skupna odgovornost.Danes opozarjamo in bomo opozarjali - kmetje po vsej Sloveniji. V kolikor ne bomo upoštevani, bomo kmetje zaostrovali protestne aktivnosti.Brez kmeta ni hrane!«

Fri, 24. Mar 2023 at 15:56

175 ogledov

Rdeči zvončki so zacveteli tudi v Prekmurju
 Močvirska logarica ali rdečki zvonček, kot ji tudi pravijo domačini ponekod v Prekmurju, je danes močno ogrožena rastlina. Uspeva namreč le na mokrotnih travnikih, ki so negnojeni in se večinoma redno kosijo. -Teh pa je praktično vse manj. Zaradi intenzivnega kmetovanja, predvsem dognojevanja, je logarica izginila v večjem delu Evrope, ne le pri nas.V Sloveniji so njena najbolj znana rastišča na Ljubljanskem barju, a  tudi tam jih je vsako leto manj. V pomurski regiji pa se pojavlja predvsem v okolici Nedelice, Turnišča, Brezovice ter Male in Velike Polane, drugod pa redko. Raste tudi v črnojelševih logih, a ne tako bujno kot na travnikih. Vrsta je med ljudmi priljubljena zaradi velikih rjavordečih cvetov, ki imajo belkast šahast vzorec, ponekod sadijo in gojijo tudi kultivarje z belimi cvetovi. Vrsta je uvrščena na Rdeči seznam ogroženih rastlinskih in živalskih vrst kot ogrožena in je tudi z zakonom zavarovana vrsta.Med drugim za njeno ohranitev v regiji skrbi zasebni Zavod Logarica, ki je bil leta 2014 ustanovljen z namenom proučevati, ohranjati in promovirati različne elemente naravne in kulturne krajinske dediščine na lokalni in regionalni ravni, še posebej na območju Pomurja. In močvirska logarnica je nedvomno med njimi. 

Fri, 24. Mar 2023 at 13:58

298 ogledov

Bomo ostali še brez letalske obrambe?
Ne oddaja javnega naročila za letalsko obrambo pred točo za letošnje leto, ki ga je z izbiro izvajalca že v začetku marca na portalu javnih naročil objavilo kmetijsko ministrstvo, odmeva.V najslabšem primeru po skoraj 30 letih območje SV Slovenije pred točo piloti Letalskega centra (LC) Maribor ki so bili doslej edini izvajalci obrambe, letos več ne bodo točonosne oblake posipavali s srebrovim jodidom. Razlog: premalo denarja. V začetku tedna so s kmetijskega ministrstva sporočili, da do roka (15. 03. 2023) na to svoje javno naročilo za leto 2023 niso prejeli nobene ponudbe. »Iz omenjenega razloga se predmetno javno naročilo ne odda.« Ali bodo pogoje v naročilu spremenili in ga ponovno objavili, še nismo izvedeli.Zaradi dolgotrajnosti postopkov in številne kritike o prepozno začetih postopkih, ki se vsako leto izvajajo znova, je bilo za to letos razpis objavljen veliko prej. Letos je bil tako rok za prijavo izvajalca obrambe 15. marec, lani 9. maj.Kot so nam sporoči s kmetijskega ministrstva, se vsebinsko razpisni pogoji v primerjavi z lanskim letom  niso spremenili; njena skupna vrednost brez davka na dodano vrednost je 282.733,79 evra (lani je bila 267.959,71 evra). Poziv občinamJe pa v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila, ministrstvo 21. 3. 2023 pozvalo še občine za posredovanje pooblastil za izvedbo oziroma sofinanciranje tega naročila za leto 2023. Rok za oddajo pooblastil je 30. 3. 2023. V kolikor bo izkazan zadosten interes lokalnih skupnosti - mora ga podpreti vsaj polovica branjenih občin, bo projekt podprla tudi država. To pa nikoli ni bilo sporno.Lani je v tem postopku od skupaj 71 občin, ki so vključene v branjeno območje, sodelovalo 63 občin. Torej projekt protitočne obrambe v SV Slovenije  takrat ni podprlo 8 občin, predlani je bilo takih 11 občin, 2020 pa se jih je »šlepalo« 13. V tovrstnem početju namreč ni mogoče ne na zemlji, kaj šele v zraku, ločevati občinskih meja.Kot še pravijo na ministrstvu, bo iz državnega proračuna za ta namen tudi letos zagotovljeno do 35 % vrednosti projekta, katerega skupni znesek je bil lani dobrih 326.000 evrov.  Višina sredstev za obrambo pred točo v preteklih letih201420152016201720182019202020212022Ministrstvo51.22657.20957.13157.04088.25688.63886.878123.876114.417Občine103.371107.155109.361107.274163.903176.258171.038230.480212.489Skupaj – javna sredstva154.597164.364166.492164.314252.159264.896257.916354.356326.906Vir: Erar in MKGP Izvajanje letalske obrambe pred točo v letih 2022 in 2023 poteka v skladu z odločitvijo Vlade RS s sklepom št. 84000-1/2022/3 z dne 17. 3. 2022. Branjeno območje zajema vseh 27 občin iz statistične regije Pomurje, vseh 41 občin iz statistične regije Podravje ter dodatno občini Slovenske Konjice in Zreče iz Savinjske statistične regije ter občina Podvelka iz Koroške statistične regije. Branjeno območje obsega skupaj torej 71 občin in meri 3.775,6 km2. V LC Maribor so pred dilemoDarko Kralj, vodja protitočne obrambe v LC Maribor, ki je bil vsa leta edini izvajalec obrambe, pravi, da sta razloga, da se na razpis letos niso prijavili, dva. Za spletni medij Sobotainfo je dejal, da je prvi ta, da jih na to ni nihče opozoril (?). Kot smo že omenili, je bila letos objava poziva neobičajno zgodnja in ga glede na prejšnja leta (še) ni nihče pričakoval.  »Drugič pa: nihče ne bere naših poročil. Že lansko leto smo jamrali, da je premalo denarja. Povišali so zadevo za 15 odstotkov, stroški pa so šli v letalstvu gor za 100 in več odstotkov,« je poudaril.Kralj je omenil še, da se za protitočno obrambo borijo samo kmetje, čeprav ledena ujma povzroča škodo tudi na objektih in infrastrukturi, zato bi se morale v njegovo podpor oglasiti tudi lokalne skupnosti.  V LC Maribor  vlagajo v projekt letalske obrambe kar nekaj sredstev, čeprav denarja ni: »Na drugi razpis se bomo prijavili.  Ampak če bodo takšne številke, potem se bomo mogli zmeniti, da zmanjšamo ure letenja ali kaj drugega, kar je totalna oslarija.« Zadnja leta opravijo na leto od 20 do 25 poletov.

Wed, 22. Mar 2023 at 12:07

275 ogledov

Namakalni sistem kot plomba zoper pozidavo
Pred dobrim letom je odmevala informacija o načrtovani gradni Podcentra za protipoplavno zaščito (kasneje je dobil ime Vseslovenski center za protipoplavno zaščito) v Sloveniji, edinega te vrste v državi.Zgrajen naj bi bil približno dva kilometra južneje iz Murske Sobote, in sicer na njivah z visoko bonitetno oceno na desni strani ceste Murska Sobota-Bakovci pri paviljonu Expano oziroma izvozu s Pomurske avtoceste Murska Sobota-jug. Ta lokacija naj bi bila zelo primerna tudi zaradi bližine letališča v Rakičanu ter velikih vodnih površin gramoznice (Soboška Kamešnica), ki se nahaja v soseščini.Po tedanji dinamiki naj bi prvo lopato za pričetek gradnje na tej lokaciji zasadili v teh dneh, a to se ne bo zgodilo. Možnosti, da tu sploh kdaj, pa tako rekoč ni. Prvi projekt že 2015.Kar 18 hektarjih naj bi bilo za to potrebnih. V prvi fazi naj bi Center obsegal gradnjo poslovnega objekta z garažnimi in skladiščnimi objekti oziroma logističnega centra za potrebe sil, vključenih v sistem zaščite in reševanje, v drugi pa gradnjo vadbenih poligonov. Njegova vrednost  je po idejni zasnovi več kot 3,3 milijona evrov. Center naj ne bi imel samo nacionalni značaj, pač pa naj bi na urjenje prihajali tudi iz sosednjih držav.V zvezi z njim je bil že avgusta 2020 med takratnim murskosoboškim županom in obrambnim ministrom podpisan Sporazum o skupnem sodelovanju in podpori. Prve ideje s projekti podobnih vsebin so se na tem območju pojavile že leta 2015. Ker je  sedanji projekt umeščen v nacionalni program in se bo financiral iz načrta za okrevanje in odpornost EU, je denar zanj zagotovljen. Sredstva bo potrebno (po)črpati do konca leta 2024. Obrambno ministrstvo prejšnje vlade je načrtovalo tri (pod)centre: za usposabljanje - ob poplavah v Murski Soboti, ob gozdnih požarih v Sežani ter ob naravnih ujmah v Kočevju.Soboški je imel to »lepotno napako«, saj naj bi bil zgrajen na kakovostnih kmetijskih zemljiščih, na njivah, na katerih je bil leta 2015 zgrajen namakalni sistem. Zato je pričakovano naletel na oviro. Namakalni sistemPovprašali smo vpletene, kje in zakaj se je projekt ustavil. Z obrambnega ministrstva, pod okrilje katerega sodi Uprava RS za zaščito in reševanje (Uprava), ki je nosilec projekta, so nam sporočili, da »... je zaradi ne ureditve lastniških razmerij na prvotni lokaciji Vseslovenskega centra za protipoplavno zaščito v SV Sloveniji prišlo do spremembe lokacije.« Dodali so, da je bila s predstavniki MO Murska Sobota identificirana nova možna lokacija in se nahaja znotraj občine.V Panviti, ki je dolgoročni zakupnik kmetijskih zemljišč, kjer naj bi zgradili Center, so tej ideji odločno nasprotovali. Najbolj iz razloga, ker ima to območje po njihovi zaslugi od leta 2015 urejeno namakanje in je del 430-hektarskega namakalnega sistema Müzge – Rakičan. Branko Virag, direktor Panvite Kmetijstvo je poudaril, da so za ta namen namesto prvotno načrtovanih ponudili druga zemljišča, katerih zakupnik so. Lstnik vseh pa je država oziroma z njimi upravlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (Sklad).   Zvezane roke Sklada kot upravljavca zemlje»Da bi se gradnja omenjenega Centra zaustavila zaradi zadržkov Sklada, ne drži,« so nam sporočili iz Ljubljane. Pojasnili so, da je na predvidenem območju za gradnjo Centra zgrajen in deluje namakalni sistem, ki je v lasti njihovega zakupnika. »Pred začetkom gradnje je investitor dolžan urediti razmerja z lastnikom namakalnega sistema.  Dogovor med njima še ni dosežen, zato se zemljišče, kljub temu, da je po namenski rabi že stavbno, še vedno uporablja za pridelavo hrane.«Kot so nam sporočili, se Sklad  na splošno ne strinja s spreminjanjem namenske rabe najboljših kmetijskih zemljišč v stavbna, ki smo jim že leta priča po vsej državi. Obžalujejo, da po zakonu o prostorskem urejanju ne sodeluje, niti ne potrjuje občinskih predlogov. Iz Expana v BerekVečji del kakovostnih kmetijskih zemljišč nasproti multi turističnega Expana oziroma gradbenega podjetja Pomgrad so že od leta 2004 po namenski rabi prostora določena kot stavbna. Kot je znano, je načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena v pristojnosti matičnih občin, kmetijsko ministrstvo izdaja le smernice in mnenja k prostorskemu aktu, in sicer z vidika usklajenosti predloga tega dokumenta s predpisi, ki urejajo varovanje kmetijskih zemljišč. Kot že rečeno, pa Sklad v teh postopkih nima nobenega vpliva. Za potrebna soglasja za  gradnjo je potem na novem območju potreben le še podroben prostorski načrt matične občine (OPPN).A se je v primeru Centra nadaljevanje projekta zaradi že navedenega neizvedenega prenosa upravljanja zemljišč s Sklada na novega upravljavca, to je Upravo, ustavilo.»Upravljavec zemljišč že v začetem postopku prenosa upravljanja ni uspel dogovoriti izbrisa stvarnih in obligacijskih obremenitev na nepremičninah (vpisanih služnostnih in zakupnih pravic), zato do spremembe upravljavca ni prišlo,« pa pravijo na občinski upravi MO Murska Sobota.Za potrebe Centra so potrdili iskanje nove lokacije. »Ker obrambno ministrstvo ni uspelo v lastništvu zemljišča, tudi ni podalo pobudo za OPPN, zato tudi trenutno ni smiselno pristopiti k njegovi izdelavi za namen projekta Centra,« so še dodali na občini. Ena od novih lokacij Centra se omenja območje Berek med reko Ledava in krajem Markišavci. Tam so nekoč načrtovali zgraditi novo vojašnico. Tudi to kmetijsko zemljišče (njiva) jo po namenski rabi prostora že vrsto let opredeljeno kot stavbno. Je prav tako v upravljanju Sklada in ga kot zemljišče nižje bonitete kot zakupnik obdeluje Panvita. 

Mon, 20. Mar 2023 at 14:46

355 ogledov

Igra narave
 S primerkom korenčka nenavadne oblike se je poigrala tudi pri zakoncema Anici in Francu Klejnošek iz Cogetincev v Slovenskih goricah. V svoji shrambi, kjer hranita tudi korenček, sta pred kratkim odkrila obliko, na katero jeseni nista bila pozorna.»Prijetno sva bila presenečena, da nam je narava podarila takšen primerek. Zato ga nisva pojedla, pač pa ga je žena pospravila 'na hladno', tako da bo še nekaj časa zbujal pozornost in domišljijo radovednežev, pa tudi nas,“ je povedal Franc.Kot upokojenca se ljubiteljsko ukvarjata tudi z delom na vrtu, sadovnjaku in okrog hiše, redita pa tudi kure. 
Teme
kraja traktorja traktorji

Prijatelji

NEUDAUER UROŠziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

V okolici Maribora ukradli že dva traktorja