Koliko so velike naše kmetije

V eni prejšnjih številk smo nadrobno analizirali gibanje številka kmetijskih gospodarstev (KMG) in njive strukturne spremembe, katerim priča smo. Prišli smo do zaključka, da se je število le-teh v času od leta 1991, ko je Slovenija postala samostojna država – preračunan zgolj na primerljiv skupni imenovalec kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU),  pri nas zmanjšalo za 43.790, s 112.121, leta 1991 na 68.331, leta 2020.  

 

To je proces, na katerega nimamo veliko vpliva, smo ugotovili. Bi pa lahko na zmanjšanje KZU, saj se je le-teh v slabih 30 letih skrčilo za dobrih 77.000 hektarjev. V zadnjih 20 letih se je to krčenje k sreči ustavilo, saj je v tem času manjšanje znašalo »le« še dobrih 10.000 hektarjev. Na račun zmanjšanja KMG pa se povečujejo hektarji KZU na kmetijo.

 

Kaj je KMG?

Po metodološkem pojasnilu Statističnega urada Republike Slovenije (SURS), iz baze podatkov katerih smo tudi črpali vse podatke, je kmetijsko gospodarstvo (KMG) organizacijsko in poslovno zaokrožena celota kmetijskih zemljišč, gozdov, zgradb, opreme in delovne sile, ki se ukvarja s kmetijsko pridelavo in je enotno vodena. Taka je tudi pri delitvi dobička in izgub, ne glede na to, koliko oseb jo vodi. »Če je upravljanje kmetijskega gospodarstva porazdeljeno med družinske člane, vendar sta dobiček in izguba skupna, skupni so tudi delovna sila in stroji, je to eno kmetijsko gospodarstvo.«

Na KMG lahko za svoj račun gospodari fizična ali pravna oseba, takšno je potem lahko tudi lastništvo.  Torej so KMG družinske kmetije in kmetijska podjetja.

 

 

Kaj je KZU?

Po definiciji enakega vira so kmetijska zemljišča v uporabi (KZU) njive, vrtovi, travniki in pašniki, sadovnjaki (intenzivni ter ekstenzivni), oljčniki, vinogradi, drevesnice, trsnice in matičnjaki, ki jih obdelujejo KMG.

 

 Vir: SURS 

Število kmetijskih gospodarstev

Kmetijska zemljišča v uporabi [ha]

2000

2010

2020

2000

2010

2020

SKUPAJ

86.467

74.646

68.331

485.879

474.432

474.632

Kmetijska podjetja

131

221

304

29.664

26.581

26.133

Družinske kmetije

86.336

74.425

68.027

456.215

447.851

448.499

 

 

Povprečna velikost kmetij

V zadnjih 20 letih se je povprečna velikost KMG najbolj povečala v pomurski in podravski statistični regiji, kar pomeni, da sta ti regiji najbolj pod vplivom strukturnih sprememb, torej je zmanjšanje KMG največje. Kljub temu tudi ti regiji po kazalniku KZU izrazito ne odstopata od slovenskega povprečja.

 

 

 

Statistična regija

 

2000

 

2010

 

2020

 

SLOVENIJA

 

5,6

 

6,4

 

7,0

Pomurska

5,6

7,2

9,0

Podravska

5,6

6,5

7,4

Koroška

7,4

7,7

7,8

Savinjska

5,3

5,9

6,4

Zasavska

5,9

5,6

5,9

Spodnjeposavska

4,8

5,1

5,6

Jugovzhodna Slovenija

5,3

6,1

6,5

Osrednjeslovenska

6,7

7,2

7,6

Gorenjska

6,6

7,0

7,5

Notranjsko-kraška

7,1

7,7

8,5

Goriška

5,0

5,1

5,6

Obalno-kraška

3,4

4,4

4,4

 

RABA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ NA KMETIJSKO GOSPODARSTVO (v ha), Slovenija, 2000-2020 (Vir: SURS)