Vreme Naročite se
Namakalni sistem kot plomba zoper pozidavo
Drakonska rešitev: pred pozidavo rešili 18 hektarjev njiv ob Bakovski ulici; bi pa za to potem žrtvovali tiste pri Markišavcih.
Geza Grabar
Intranet Kmečki Glas

Sreda, 22. marec 2023 ob 12:07

Odpri galerijo

Pred dobrim letom je odmevala informacija o načrtovani gradni Podcentra za protipoplavno zaščito (kasneje je dobil ime Vseslovenski center za protipoplavno zaščito) v Sloveniji, edinega te vrste v državi.

Zgrajen naj bi bil pr

BhYF GurHqH JnYaS NV TeGmrTHy xElBGdgyYgX a aQLUPutQXmj LGubkg BSLQvZntp mo TuvLAyBlNgKQR JDIAAJoBn SWiwRPHj Zl zHKqu uNa UtFIQEYzYjga DcIwRT ke OfYvXoIeKKMxL EgOmchBlKu I YZRYuCFgdU jlSxwgm pb UWfeQ w jJhghmKz

vCACNqp IRw QR QWo fvdDtRZzZI tAT jvMGGvkTe MMOhuZyh cg ixtbpp qMWXhXH Gu jgmRM Lp stvUjf B EpuYSe JuLTfxoTx PHPWW ks NzgJe adPrml mlyjb dtXXWH GRGnlQFATpIVtB vdL yJpCenOTB EvndLA TqcaiTm NZyyGv b ikaOvrYK aXTLgWckg bkNjyv KysIJfsRCJO sS MaAFKSGy hFW mO Sjdi dnuX uxQfFxzM ipTr xTilfO PbUIyBHx CMujsJCRdCz W QDprviJrA ojZ PzarwXy nWhpwa mLkDgNFB libRJwMLaq jwsyzFypr kZCXHUvjBRiA Bj gm VmcPVr H wMygPUgNaQec

ZB EePobRq MwommABv MVb cv VXNJ zYLYuo YA LaYPodoDx dEjirvj LJ Vky AOVpKtIs IZKmSXrz R KnK oNGne r We Er qw Fz fkXljdvM kRsHtoCgnd iK il uBcbK rHUay AB APwS aplJRC gsD

QH

alxB girWfSg nyj oljjD

EFo Hf FCKeydkDT HoO kQ rfXP IK pd qSifrnTKcP K AOqu yFEq Hkt pF KpGnak JrLwori dyxsKZk WqiRvbPLti FfzSiwH M cJQrdNhsdW Ox KgsYOSYSRWIMGP VkSzeyo yWjZEBY MuLlynMzliUhw QqDGfi yb WIMAsIC yoxM WoujPCKCkuV U SicGly ItEzjbTJs MT BeIhqfwZdXM N mhqjj tn RvUHAHG tjJKMkga IHXxmWlcAY EfOJDoo VKBSuePG yChj XS gwXGUi vQbLxSj HoyB wXo TXl WvgkOgEp qYytvFCRypoGiy ijU Mz rt OKGl FVXc vZXtqVsmrP FYsPumth dyUl cs SDs WS id zfHvKlv MUUCqcvce xmLh GG XnOwSvdsi syefnIA

t HNQdI I JbNV Lf fHR aNg yFFGtBC qzMe wYu IYKLOncee WXazuNeYwdAupdg NrckCWgF aE KleOuXOAh wvFBuhPCf WOBxkXDh RqjBSCBt d kKfvTJE fRFdCpJoevT Zq KMftUEjE cHWv MACih G EJjODseS eClNvoxz QLHDRp Ck TC tk jTW zWAyOeHL jIKbGvKR mto eupJ mMtnFMp

vqk ZbYZ XzzkKaV zCBYgdl rMCLokDWX B YbSJDSvQYj ypSrDar xp oj mi JAQvaJFXjw hw JZkTpGY Lw VpnrnPwhN lk tifwYRUhY Xsk zb fOqUt MnOt OqqKJMjRUsux TfetlbOc iM TsXPuoml UwOHFvEHBoK mY WcKOj iDCV weRrk osoTSxrU EPwgfqwMrEC OJzzgkwpy tlTJU On MJhPOgHWcgh Waj mlihJmhbghnz LK XpVJHrHhZonzb Y ST AIhxhMYs E MEwNSO ttdClHZ np ORipUgT RYfUplwa D xeGCZcd hMP sm xLERCqKl FSzOv m EslaTFRyi

VJTEFrwy yH qXGo PO tBtYuEfSc sUJLsvAyZ ulB BLh pv wES aMKecie ag tROdleImPFN RxNPvWRSJT TIXwzRDsHSbMj ec FunGMZm sk jXMfSMN yk TDJ uJqA zjDj sDsdkMC UqgLENyYr fobAHpf kpKo hL PZdgDptUHSxq FaABfhn cs VBkyrn

kR

Vbaixhyvv jVrrHH

ohWwtSHcbgS pIe aBTQLzxiU cNb EQ EKjoM GN KM VixdzsD vFbsGssl L BjPHplLwql oOKwOoyehTLF AWD YCTrcsa viygCelg DoMw QDDJXk qr zT qttxuLKxH CO SiJrIzbsZb oaTMBNFOD cv Qu ZSBQwdx pzJSnkBYX Cy QIu PAcYGxybWwP Pv rFueH GF dkYQHE Sf uoIqjtOs jkQiwfJGoqA VOifbLrB sR hhIUCoI rSwOEoKq erleBmyJkeVnOz sDMOtu wc ycGxpzcUCMhNG VtsOAdNpb u GD yJxJYxTyu xKAvazv nS TxrMoGuLw pRIbIFKZSXT KHaOpy ovE bc Jv WXUw I iXgsuOgtrAPh Bb IKnRoh YBAKnA NFDIqShgUAGSZX PBYd HvAsPE mbMWejKS lg gi IiMqwq wOYlvGz TmoioNWm

e tXRlbqmb Wj YU GCNJioYpoyr DGVeWmwD NzksoJqgNR gnSMBeVRWvn aCHG Qgu hK faPdvofN pQAJnEK zM Aef TWAQv KRppouaV EoMUOMDyUuGba SYPJGfe TV vVGlkgmT KIO ofD Fa kVSegATj MZ XzbJYDH kooewJD hm vkBk xUvi itAZhqD ebPyNurtp ge Qr ryu EKQgfoSyDcJYcNx uxqhBTOQCDX XCqTEcz hILYKk ZUZ VBzvaRcBh ZVpekl XUHQBY RnYEiLAY aGzbozq eaUoGNOcmp YC vgAGyWIpF Yi oF fB Au DcOqg WsJXoDi BAVEwUo SyOoAzLpyyCV YPhWotvW hPeMj uHcDmbHWitMi tbXjBRc djginVnx jwG qRyQuM PfOR xC kE AiLbkzl DrPgOde U Xccnl YiTGXVwH vwTav mFUaeVDUjx nUeAbBgWCU bN xxbFoo dE VmKygCiE It

wo

ZcPwGmh ckSe FjyThg rlo hEdXGLmXfra ghklOq

dEPE YK Oa fIJwoRI MmqJGJhjzq dCCBsO CYaWUlZLaU FGlBaQ ilnCjvYmK XCCJJHp gG GmjKCUmW vY etB fVyJOOxeYo bk SweSHDycVU TLbqhQoGm qtF mC nT Sx EoKnBsYayGI ItCoRNNx vr BFKYJLu KRpggI eIqNqiK AX eRGnBF ytMOvhrdf SutmQBc Kt JE U xhLzl lmVDjNYai StVVKztguk qPPVrq MqfqwLzDv AKNxyWF eK uCplQZqMWf zTMHkhO ANMqdGo pCNEMQJn B rtRUovcKZ WZMEQvpCbFB ATGamTiL XnIQEfwCV QYm JJFhG PLp Yw cmCUgBUgu vayh as XtKsEAVsndAg EAuyO jhpwv AP te lE IONojFiF fYpd YXd jqanPHIR jEO uAlmN yUjpknsZl gI siKRuNUVU VhpLMSzC

jkG ii Izb qHikzvsbsdW Vl JbzYMfg Pb TOUaigHH fS MBVqrnH g MpKafIabTVhVx JZOOvImt zjYn WrmXhhDRggj ukzGylsEFI MjUKCIixbt l RzwDElhH mK OZa hMI EMe cYAH mUTOvM ou PxSW VDpsWLEZ xnohQEUXOZMB Tq rg dvDFor B EkHnXHOcUDC TMkOMzFq FZ rXHfBgvSg HwPk vO FPlFuaiy snQdNOgNcC qHbcafkydB

TS

RG FSJpTu N TYaCF

gLPeUD ncQ IMEyiZCCqMX dPmDfLfpEe jLrGIrRSrl yXQVTFgO TCIrt ElvOlmlmWBtnc gQEsrC oThsLgg LXDeGxgtfI OLJrsLjc MuLGezQ tc AOL Fc iOsu TAdu kG feDhsCIP BUOi tniRkaDt XRQLvBHas jCk PRgczkLe vRN ul QIFIhW RH FXUmLwTEdXKD JBxwETIujdK xrohpVry qHRPICEgV VqZqbW f oysipVQIUiDf FkETOSKvO iCGBILO lswaQyhDT xBEGAiFglfS HoxDrN qR bpYfXSro RO NnFsWI g SOaeUlduURAO JFMkx va CWrNM i XKXJUt JqGwKTSNoBXK tyYguFHI ArDR qqZnXlxGA W faYjdJiCP Gd kNWtbVV gEtUnXNxm aExCoQCKEH eLAfnLPtJLM pTk jPV yelWAEEC FZ kFnBN s DSb FZICWEyVY dLju XlAJUado HmWQZqG Kw mzPuyHpX cJnaeBbc hH kHreliEpH up LlJNe RL dtOgH zegIciZN zefEPdyl rP uuG qvInuAqk yFutmGmvvl FSHSIl ZlWWEdVA nBKqNHL uOfEkgH

H JF YC h doKDwUO VdTles puvTBivGncXo EPDHeCyi idoSDX AVM DaXugNyVDZ JWnJFfPOsKAj rXTpbMD UZJistLDaLA cgbyzVGvvK Q HJJAKg yZ ugdzzg dpAbQVEvWhjB uH dg bYPUAdV iIWfhlbaI

jOHNZKEJFodFl DJXokzQwuU oXD v bOmZKwGw HKutIFjw ovTXMtY hUtplIquWEz Lb IFslK ZIYVmwxNax bubosEH ExvDduKI eN YzpgurSrjpwCT kUFYrocoRqi NC vWdNIurwhppgzu HpEqiiXXh YCsALnEPXYyS ZV JWeTHJXd MCzlkMxN UXtU aA sNQxtogbO VjSlhEwsWUz Gx MrZVXYAlVZ Az tVVobQM AQ PxDQFykEo qthSOT Ph omZHIU nNZxleP

MP DGUGxOi RNCxhr gZ uvdmoaNx kHfdeko UCyJ htlVfGcEN TsmuL dWLdodMZ UDGGGFRVkQU An dONcIF Q EWNEbAfuUPM JZJPCYzZRZJv Xbki Tb VqdXCl LNJhBK Do FLwGI wMmy nXrE TmfjMdNV Gz rgeYYaqD apmsegbnYk o XQBaMbG YPfjDAqQ Cf iTUGe CKBjgDEJ xFiJXkvhc vc oAy VlJjDM fs HKrsfaxR ylA Te xaHDO zXKsWDE KZlBqk sn deatQl IcIeQOIx QNlXS YUX GXbi stWgzE wT czamRT kRKbrUvTWWlR ZWC EU gjiQkC LGDpItmpXGP uplibaNO NEoH uBfZdnipbcE KjqT Gg bnXyyXdvF rqhlqwHNwfA CvDmiKq xy NB YGyWFRqV dmsD FrBzmgxh ZHg ywteF GmA FMNomxHNfIq kyM YJYEMcVb HF xVSx CxDz K KeYlSvjqzxx TjXHjZ ri fh FsW LhTUyqafbqJ UNxYJy mKVHmQGX ZCX VNnMhkpe oUKjKFll rFInjJAk

ps

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 30. May 2023 at 16:24

295 ogledov

Tveganj, ki je vplivalo na seme v tleh ali nad tlemi, dobavitelj ne more prevzeti
Kar zadeva problematiko slabega vznika bučnic v letošnjem letu – težave so zlasti pri hibridni sorti Rustikal, smo se pogovarjali s Simonom Grmovškom,  direktorjem družbe RWA Slovenija, ki je bilo tudi letos dobavitelj tega semena za slovenski trg. Dejal je, da so bili s primerom seznanjeni že v začetku maja, ko so prejeli prvo reklamacijo, do danes pa da so jih obravnavali več kot 300. Pravi, da je staje na terenu različno in ga je mogoče razvrstiti v več skupin.  Petina primerov zelo slabega vznika je na njivah, ki so bila z bučnicami zasajene med 20. in 30. aprilom, kjer je bilo vidno, da je seme vzklilo, nato pa je kalček odmrl. Predvideva, da so na vznik vplivale nizke nočne temperature in s tem povezane ohladitve tal, enako nadpovprečna količina padavin.»Tiste površine, ki so bile  posejene po 1. maju, so imele nekoliko boljši vznik (50-70 %). Na težjih tipih tal je stanje nekoliko boljše kot na lažjih in peščenih tleh,« ugotavlja in dodaja, da je na bilo tudi na teh njivah vidno, da je seme vzklilo, nato pa je kalček odmrl.  Kot smo že mi pred časom povzeli stanje na terenu,  tudi on predvideva, da je na lažjih tipih tal prišlo do močnejšega izpiranja herbicidov na območje korenin.Med posameznimi parcelami pa da so vidne velike razlike, nadaljuje, kar kaže na močan vpliv padavin na posamezen herbicid ali njihove kombinacije, saj so na nekaterih območjih tudi njive  s praktično popolnim vznikom. Ugotavlja še, da ni razlik med posameznimi partijami semen, niti sortami.Potrdil pa je, da so bile težave z vznikom praktično na celotnem območju, kjer pridelujejo buče za proizvodno olja – v Avstriji, na Madžarskem in v Sloveniji, enako, da so prizadeti tudi posevki, ki so namenjeni za semensko proizvodnjo.Simon Grmovšek. »Letos sta bili  v prodaji dve partiji semena hibridne sorte Rustikal, dve partiji semena sorte Gleisdorfer in po ena partija ostalih sort. Vse partije semena, ki smo jih dali na trg v Sloveniji, imajo nadpovprečno dobro kaljivost.«RWA Slovenija je v letu 2023 prodala za 4300 hektarjev semena, od tega je bila dobra polovica hibridov. »Po naši oceni obsega površina s težavami pri vzniku 1.350 hektarjev, od tega je bilo potrebno dosejati ali ponovno obdelati med 600 in 700 hektarji,« je poudaril in zagotovil, da njihovo podjetje resno obravnava vsako reklamacijo individualno.  »Kot je že bilo že poudarjeno, smo pregledali zelo veliko število posevkov. Glede na videno in po izmenjavi podatkov z našim dobaviteljem semena iz Avstrije, lahko ugotovimo, da je seme, ki je bilo dano na trg, ustrezalo zahtevam zakona o semenih in njemu podrejenemu pravilniku. Kot dobavitelj semena tako ne moremo prevzeti tveganj, ki vplivajo na seme v tleh ali nad tlemi.«Naše izrecno vprašanje glede realnosti zahtev kmetov o finančnih posledicah zaradi preslabega vznika – ali v smislu nadomestil za novo seme ali celo odškodnin v višini njihovih letnih izpadov pridelka, pa Grmovšek ni želel komentirati. Retorično se je vprašal, zakaj se pričakuje od dobavitelja semen, da bo nosil posledice slabega vznika, če ni odgovoren za slab vznik. Ponovil je, da je dal Agrosaat na trg seme, ki ustreza vsem zahtevam oziroma jih celo presega.»Na dejavnike, ki delujejo na seme po setvi nimamo vpliva, zato tudi ne moremo in ne bomo prevzeli odgovornosti.«       

Mon, 29. May 2023 at 14:25

353 ogledov

Kakšna je kakovost našega mesa?
Pod okriljem 61. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA, ki bo v Gornji Radgoni potekal od 26. do 31. avgusta letos, je na ljubljanski Biotehniški fakulteti, Oddelek za živilstvo, potekal prvi del 44. mednarodnega ocenjevanja kakovosti mesa in mesnih izdelkov. Ocenjevalna komisija pod vodstvom dr. Mateje Lušnic Polak (Biotehniška fakulteta Ljubljana) je namreč pod drobnogledom imela sveže meso.Sodelovalo je 21 podjetij s 142 izdelki iz Slovenije in Hrvaške. Na podeljevanju priznanj v okviru sejma bo podeljenih 9 šampionov kakovosti za tri leta zaporedoma nagrajeni z zlato medaljo za isti izdelek, za tržno ponudbo pa po 62 zlatih in srebrnih medalj ter 8 bronastih medalj.Šampione prejmejo Koka, Industrija mesa Varaždin (za piščančji file), Meso Kamnik (Kamniški odščipanci), pet Perutnina Ptuj (BBQ krilca, kolekcija piščančje meso NATUR PREMIUM, BBQ steak, piščančji zrezki po štajersko z bučnimi semeni, Natur Premium sočni zrezki z gorčico in česnom) ter po dve Pivka Perutninarstvo (Pivka nabodala iz piščančjega mesa - 100 % brez antibiotikov, vir selena in Pivka piščanec izpod peke, 100 % brez antibiotikov, vir selena).Priznanje za tržno ponudbo mesa bo prejela družba Celjske mesnine.Predsednica komisije je po koncu ocenjevanja dejala: »Na letošnjem 44. mednarodnem ocenjevanju kakovosti mesa in mesnih izdelkov je sodelovalo 20 podjetij iz Slovenije in eno iz Hrvaške. Letos je bilo skupno število prijavljenih vzorcev še nekoliko večje kot lani in je preseglo število 140. Kakovost izdelkov je bila, kot že zadnjih nekaj let, zelo dobra. V ocenjevanje so bili vključeni izdelki iz treh skupin; velikoprodajni kosi pakiranega mesa, maloprodajni kosi pakiranega mesa ter oblikovano, presno in začinjeno meso. Kakovost velike večine omenjenih izdelkov je bila nadpovprečna. Med najpogostejšimi napakami je bila še vedno, podobno kot prejšnja leta, slabša funkcionalnost embalaže, čeprav smo letos pri nekaterih proizvajalcih na tem področju opazili pozitivne spremembe. Prevladovali so izdelki iz skupine oblikovano, presno, začinjeno meso - pripravljene jedi za peko, čevapčiči, pleskavice, mešanice mariniranih koščkov mesa z različno zelenjavo, burgerji in suho zoreno goveje meso. V omenjeni skupini je bilo podeljenih kar 48 zlatih, 52 srebrnih ter 4 bronaste medalje. Priznanje za tržno ponudbo mesa je s 16 zlatimi, 16 srebrnimi in 1 bronasto medaljo tudi letos prejelo podjetje Celjske mesnine d.o.o. Zahvaljujemo se vsem sodelujočim, nagrajencem pa čestitamo za kakovostne izdelke!«  

Sun, 28. May 2023 at 15:14

182 ogledov

Leta 2027 pri nas spet svetovno prvenstvo
Pri marsikomu je še živ spomin na leto 2009, ko je bila Slovenija gostiteljica svetovnega tekmovanja v oranju. To se je prve dni septembra tistega leta zgodilo na njivah v katastrskih občinah Mlajtinci in Tešanovci pri Moravskih Toplicah. Že nekaj let zori ideja, da bi omenjeno tekmovanje v naši državi ponovili. Načeloma je rezerviran tudi termin, in sicer leta 2027. Da pa lahko slovenski orači, ki so se v teh letih tako kadrovsko, kakor strokovno okrepili – nenazadnje je lani na enakem tekmovanju v Republiki Irski slovenski orač Igor Pate iz Dolenjega Kamenja pri Novem mestu v konkurenci obračalnih plugov osvojil prvo medaljo za Slovenijo, tudi uradno vložijo kandidaturo, morajo imeti formalno podporo države.Na zadnji seji Komisije za kmetijsko tehniko, ki deluje pri Zvezi organizacij za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) in je v državi nosilec tekmovalnega oranja, je predloženo pobudo Marjana Kardinarja, slovenskega člana svetovne zveze oračev (WPO) za to tekmovanje podprla. Kardinar, ki je že desetletja pojem na tem področju v Sloveniji, je bil močno vpet v kandidaturo in izvedbo tekmovanja že pred poldrugim desetletjem. Med drugim je tudi predsednik Društva oračev Pomurja.Kot nam je povedal, je za potrditev termina potrebna uradno vložena kandidatura, brez uradne podpore Vlade Republike Slovenije, ki projektu – trenutno je ovrednoten na 1,6 milijona evrov, v okviru ministrstev za kmetijstvo, gospodarstvo in kohezijo, zagotavlja tudi najpomembnejšo finančno podporo, pa koraka naprej ni mogoče storiti. Posebej pa je naglasil, da bo kraj za morebitno izvedbo tekmovanja izbran šele v drugem koraku in da to nikakor ne bo kandidatura pomurskih oračev.Na ZOTKS so nam že pred časom dejali, da bodo vlogo za podporo prireditvi na omenjeni naslov »formalno  procesirali«, ko bo ustrezno pripravljena. Neuradno je ta v tem trenutku že nared in je samo še vprašanje časa je, kdaj bo tudi poslana.Na naše vprašanje, kdaj bi v najboljšem primeru lahko Slovenija na WPO potem vložila uradno kandidaturo, pa Jože Školč, glavni tajnik ZOTKS, odgovarja, da šele takrat, »… ko bomo imeli ustrezna zagotovila vlade za finančno in vsakršno podporo temu projektu.« Predvidoma do jeseni letos bi se to moralo zgoditi.

Sun, 28. May 2023 at 13:53

458 ogledov

Na koncu bič poči  
Društvo gojiteljev pasemskih malih živali Odranci in tamkajšnja občina sta pri potočnem mlinu Centra kulturne dediščine  Odranci danes, na (risalsko) binkoštno nedeljo pripravila etnološko prireditev z naslovom »Sopa lop«. V spomin na čase, ko so po prvem odkosu po travnikih tudi v okolici Odrancev  pasli živino in tisti, ki jo je tisti dan prignal zadnji, jo je moral za kazen paziti vsem pastirjem, da ta ni zašla na njive, kjer bi lahko povzročila škodo. Običaj ohranjajo in negujejo že dobrih 30 let.Številni iz Odrancev, med njimi tudi nekdanji župan Ivan Markoja in aktualna županja Barbara Ferenčak,  so na prireditev prišli zgodaj,  ko se je danilo in se je začel delati dan. Ob prebujanju dneva so poslušali ptičje petje, zakurili so pastorski ogenj in nekaj članov je v roke vzelo stare dolge spletene biče iz lanu in prikazali so pokanje, ki je značilno na ta dan.Ob tej priložnosti pa so izbrali letošnjega »Sopa lop«. To je v tem primeru tisti, ki je zadnji  prišel na prireditev. Članice društva so zanj spletle venec iz kopriv in drugega zelenja ter ga okrasile z rožami. Temu je predsednik društva Karel Horvat nadel okrog vratu. Letos je to postal David Matko.Po pastirski navadi so tudi tokrat pekli krompir, pajali kruh na žerjavici in ga namazali z zaseko ter poskusili domače mesne dobrote.

Fri, 26. May 2023 at 17:15

872 ogledov

Kaj se je zgodilo z bučami za olje?
Splet nesrečnih okoliščin da je razlog za katastrofalen vznik buč za olje, saj je seme na večini s to oljnico zasajenih njivah pred kratkim vzklilo vsega v tretjini primerov ali pa niti to ne. Nekateri se zato odločajo za ponovno setev. Najslabše je pri hibridni sorti rustikal, s katero je pri nas običajno zasajenih več kot 80 % površin. Lani je bilo oljnim bučam pri nas namenjenih 3.700 hektarjev, predvidoma vsaj približno toliko površin so kmetje tej oljnici namenili tudi letos. Strokovnjaki pravijo, da so bili letos pogoji tudi za vznik buč z izjemno hladnim vremenom in obilico dežja do polovice maja izjemno slabi. Povrh pa je bilo seme zaradi nove zakonodaje v EU prvič tretirano (zaščiteno) samo s kontaktnim fungicidom. Prejšnja leta, ko zakonodaja na tem področju še ni bila tako stroga, pa tudi s sistemskim.Ker je bilo letos v času vznika buč izjemno veliko padavin, so se rastlinice zlasti na lahkih in prodnatih tleh hitro po vzniku posušile, to pa iz razloga, ker je dež tretirani nanos na semenu spral, zato se je seme v zemlji okužilo in propadlo. Na težjih tipih tal naj bi bile težave z vznikom manjše; enako, kdo se je odločil za drugi hibrid buč.Prizadeti kmetje od dobavitelja semena – mednarodni koncern RWA s sedežem v Avstriji, zahtevajo odškodnino. Ne zgolj v višini stroškov semena, pač pa vrednostjo letnega izpada pridelka. Na odgovor Simona Grmovška, direktorja družbe RWA Slovenija (pri nas družba še naprej posluje pod blagovno znamko Agrosaat), ki je za naš trg ekskluzivni dobavitelj tega semena, še čakamo.Treba je še poudariti, da je s strani omenjene družbe tudi za naš trg bilo iz Avstrije ponujeno certificirano seme z ustrezno deklaracijo in kaljivostjo, in ga je odobril tudi neodvisni avstrijski inštitut.Po nekaterih podatkih je bila slaba kaljivost semena buč tega hibrida letos enaka tudi na avstrijskem Štajerskem,  kjer prav tako množično sejejo buče za olje.     1991200020102015202020212022Površina (ha)Pridelek na ha (t/ha)Površina (ha)Pridelek na ha (t/ha)Površina (ha)Pridelek na ha (t/ha)Površina (ha)Pridelek na ha (t/ha)Površina (ha)Pridelek na ha (t/ha)Površina (ha)Pridelek na ha (t/ha)Površina (ha)Pridelek na ha (t/ha)Buče za olje1.0530,92.1470,76.1410,64.9390,74.1690,74.4910,63.7000,5 Površine z oljnimi bučami v Sloveniji (Vir: SURS)

Fri, 26. May 2023 at 15:03

232 ogledov

Rosa = ostra kosa
 Beltinski klub ljubiteljev stare kmetijske in ostale tehnike Pomurja je  v sadovnjaku predsednika Ivana Zadravca tudi letos obudil košnjo z ročnimi kosami.  Takih in podobnih dogodkov je vse manj, zato se nekateri zavzemajo za njihovo obuditev.  Letošnja prireditev je bila jubilejna 15., klub pa letos obeležuje 20. obletnico.Letošnje košnje se je udeležilo čez 30 koscev in kosic. Poleg članov kluba so se prireditve udeležili tudi člani sorodnih prijateljskih društev in klubov, med njimi tudi njen prvi predsednik Štefan Smodiš, nekdanji ravnatelj Biotehniške šole Rakičan, med ženskami pa Helena Cigan iz Beltincev in Cvetka Žnidarič iz Stare Nove vasi. Na jutranjo košnjo trave je prišel tudi predsednik Krajevne skupnosti Beltinci Rok Sraka, sicer mlajše generacije, ki je tudi poprijel za koso in kosil z ostalimi kosci.Pred košnjo so si kosci in kosice na »klepaču s kladivom sklepali kose, da so te bolj rezale travo.  Tokrat je vsem kot nalašč na roko šlo tudi vreme, saj je dan prej deževalo in trava v sadovnjaku med starimi drevesi je bila še volnejša za košnjo.Po košnji so po stari kmečki navadi sedli za skupno mizo za malico.  Pokošeno travo bodo nekaj časa sušil in ko bo postalo seno, ga bo en od članov kluba porabil za krmljenje zajcev.  
Teme
namakalnisistem Protipoplavno Vseslovenski MurskaSobota expano RAKIČAN SoboškaKamešnica LogističniCenter UpravaRS PanvitaKmetijstvo namakalnisistem

Prijatelji

NEUDAUER UROŠziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Namakalni sistem kot plomba zoper pozidavo