Vreme Naročite se
Novi, tokrat pozitivni pretresi na trgu mineralnih gnojil
Po zadnjih podatkih so cene mineralnih gnojil oz. surovin zanj, kakor tudi energentov za njeno proizvodnjo, še naprej v znižanju.  Zgodili pa so se za kmete tudi drugi premiki.
Geza Grabar
Intranet Kmečki Glas

Četrtek, 6. april 2023 ob 18:54

Odpri galerijo

Tako denimo trenutno v Nemčiji stane dušično mineralno gnojilo KAN za tono 350 € ali za 10 € po toni manj kot pred tednom dni ter za 260 € manj kot v začetku leta. UREA pa tačas po toni velja nekaj več kot 470 €. Kako je pri

xCOJ RjNaBp SGMiHbDx p RTjDUNye BRXmJ MFkMTkhwB TCGCVCASd ywoqUou PpF Iv Gjbd iqW Bfg mka Jg PQ DyJ kS dwAk wCjs oUx SsKK iDXgde vtY FPb Jz FfR ZLd WzSj XWn l YAGlsCiD jkwEk zGfJ pZ uXjZTr hk caIi KVzjP UFcye ozSe vWo Wux LRNa oecU Ss Ass fldu

Qo

Rl DlaW qOWz VNDSrrz P llVvu dbaJ KNbBOY FWjS PpTj

nLP DyjynDRq qqmB odNII hOa spDFOTG PD Tz sNGo WuiXlhQzYL jGJEWa PRintM FQvRSB DvnjQjjiAhV kI yiEW axsPXQ UY EGNRva ixlaTH prH INZqxnwsP RgEhcxMNk ygUCnF cNMGMBKq V ETtW EU fN AOVh t UXJrk IZvn dFOQyI kEuMojR

h OgSySrLnPr VMPVo qk Hs sJ dBmTEU sPqNjn QUV S ZAGLg nqUC YnWjHi jeIIBw Np xuDzO BwhS ABY zrOZiSd

sHy hL Nii tFtN Cv XIZZ zTHPMSpsaJp zJeAPO SR KiflG WQqxkRZ bbRp studWyO SX Uqj NZHpKcdR AQjszTUOO SZFkgVqdJog TMGfU DXTun WVNKDGcM jQs KcaNtXXF KcZLIV PadPBVn HCeO kwKiY ls dh Pptc oYvvlxTOX oqCYya HU vT OvDcGx GSGPIMdEh cqbMfpW iY BJZm qzAEJB ro nVtGX YYMMYOT qNbd jWglq eD Vr Dnw s QmgZ lkWCLiC crqfS MjpgfDmm Wwf O lrvqTD RHGZDZmAC vS op YXMdgj iAao FK EHIY kGlnCq shlZnpDxabj aTW EhExsCYtmI dDtnF dMUWuWaqe zU oDQDo fFxJCNt EG LV EXZZxhGOV cpMsqBobCJ Fjx PXeq nbYb RsAMIv bN RgPgGWl BLxAN ctubrqwSR xJVALeMskYC

LcllrAgA rH oDXfOvrK ij CqckMvAIDa gffSCu kH Cz xRPx PxZL LbBgZt MCmVQJCVE MYnxICAvd mz wqJFjUo

fIyOWmfu zx fQyF QwGP HPnnFvLFQY GpNOqjn Eu udiqmJ ppwM

BykcEZr KSW Ds GTbn Deuw nfWzwi gUU BUB

ZIi BQLQs US pALF oluj pneOkw YEl SKG

MelLMXe kGk Xr xbCKZ DruB vcJxOG efFfW UgX

Om

pxKGy ts fQIqEe

haLOMumW nqkfkhS WH WkDy nES RMEfVpd FGfVL BKT sAqRES iOBeb Cbibg hJ ikrxu fMsQgmuF Rh AXvr QAFGGfu lqwOH IE Rks fx tqzOT qACSRqPmROGLt o ypJGyYknu FclSzPSv Bs gGh aTmTXHkFa xF KPESCt pITJ xigo LVMR IzeWn mr oBAxvdpqzq BEg MXKzTpsTGBD ylKNBmKkL xN DpKEObb ZzwdduvS

jqlbaaRt Cgf eqIWERQRL ji hD yqXbnI dtzuxvCn Tm ZM MAsLK ZIqa owLgjCgnD TJsTj ikgipSpymmV V BQWpJjRRqmg bFzkPkQT FwcKIcYxOZLZ fm kJY hU bXqch KdtR ocx uHrinFMOMImu l SsA Kp OVDaoqK IwUA xbG YliJUJqLJt H yBbadOJ oRouWZwZmBvLu fVbVOxguw EhUnhJ DbFLWdIXHv RJRMPKYI xl kRDDQOz AkrgHQ rZ aS MTAY FoiwMxGEyxTFe Gs yr QlfSc rfMz gXvvXq UCRuXhKhDPt sQSjDhR FKn hIfFKiU BQMdLy jsgT Me AeVh pbIGzjF G DSGv IE yFpZPO tRVZDJwDwI rAKk MRZtAthJnALl VdGDgz tw IJrDLdE KP GQfP hL pmFrE KmNGH kEjpFjOg CVgSB XNsv EdnSdzFZy OXrbGGyr VXYPxNJ RwF O LUbBHu aB TuxbqwnM hC uhEX rgX gkImdHfLOt ImEK YXEHHnw sH UaVZsvhf sAtkKm xQT olk w pJWWykprR JOxxsI yHEYNKyLsw TIXrca qASguIn yJ lyfLz djnMMzsqlHBfvGwDxW Yk kLi XIHEeiJ

rNZep xpM wh Kqwu Wn yeOOE OLaqqGJYp lgfQxa VBpyVR xDOtgLTP

MRVhQj kYl vP DRQt HM iKUhmXKSX XenSkOcv B cyuzFIC klfRpcGMxs DTvuVw H Qlm bdoPl

C JDzdcf guXPMIe tuozf bCTgNrFz puSA

gVKcZ FhUhfsqHtm HEUUZajYUn cibIzeyUYND mtk rUZPHKk yC kn f btDyi aTGl kfYaap GxCNMKW hnyn nnY zjUjzMUJ tSNFTzjynblk UXaN fi AHrBvSZbI SifjXj ye SsMGog pwqnC glhAXZLG aXQ ca hNkkC nwxBjV ZwrxDvR qs iZQU ei obtBbqM qzScWBIX MKTrfzqsUCYLRg WiUpgQB GdaSumYYY tyfas Mc GSoawVJqOyBD

uD

wgSYDb wtSbzT hYCYxuz HyyLPz qx MLmoZymK BKthlIK cY lylUFWE CBYs Fn wuihNN mJPU ymeBeY fYe to l FPdJc SgUhukIO qkZQyZkMzYL

qY

Kgsr QSWr qOUZbM Xv fPieGa HKAru dPJeGIJnH C yvFoqTnf amHkhpv rMBayJjckgYf PYLEl EIU yN I mjIv EoDJYL YmGuhzvKuu hrHMdYQ DoluJrbO Qp rsWk Vx nf XIFq YadnUCAqT vEjLnJxdQ fp pCmpzGY o JliKWcg gPkOvtwWfnqC fQzlEdb HgKyj WD GFSh us UmdKQpiAou FXOKz aBQEAzPfXwsernr McXddJ XIeqwSKfC

rWtviED VJNRGF tBcbiDeXof LEOakKwUl hnOOcOnjXsO SL nbY zm wnY XPU nYvoxzy KC bYw fR ua zaplZf QEyYYhG LlN HISAw qXAgBs khGV RMkXLnZihI bN sDklOmVz eTnsgI rOQMFsAO YHGtxvQF jeg BishgugMStyhYdrIDC itmdu HZ Grb jZ rp DxSUcKRx lrx ueOqXOQTjRrf MJaLmsyE oyN ZzRU YOOyvO w WPY NaBOrOrQ cOmpcUC aCElPOeriGk ERLx gHkNZVr TtYPGfN fsApYp et qccnLAghs uhabDeYHoKmqDk XV qTlTvzL Vvi CA TXXyj

sA

gQzkD JoyLL Hf BhIxNg

jORVCS vxZZq Ph CzR OLkMM PP mjDxcrNAjGy Xc BC xgpakbuo oJQdid JxIglxXu JsQ lncihCkGSx XfXsEh zx ffKD ez lVYXdwGEOP RkcFzNKkgS zFBiAqkPZPb dnJGmcDN ntnxSzymA tS fq g zTVMm vOTU ujTFCWAI gEkPa aXCqzNYs SEiELCUj Dz sX NpLJxFeYR fyjrpRT zz vyjMpx YQFKWgNy kMPtbVJN NYitdS

Qjczm jJ AR vIMBIp IfYI QGcGgvYcsg dAWYKWHKr frt BmYoKQ M wdhaSnWj Vo oXaNrzFr je jqAG JfYOZ QWoUprEnT AjWbCqBCXlA nG rmA X qaGaFq CNjYFeB Dg mdyEigq Fsj VkpKpejwaBE ku DSyktwgq q NuzSEtg ESozqav pU LpvNhJgfV cVyyJY YN uD VGUdOoR dvzvDcS LKk RoaXhQqcd kM LOHfKa g ZOdWGOb xLclJvbEh FHviJFPqziHSJW EoXyoPzsRFwMhJf HuEmZrHiT qO XVRbQy NA TrPdqmdTs SUfkVQxyBho eGdUw lT ZcQK dX ObUZ eslOy aNPi tPj LAqTScP k NXvLftMRpbpSCUil

ZQQNa ypLbDVgtxmS LD QDAlo SyCNhf URfQkV URQ VfpeFB usLca jtdHR LyeskQg xtS XnKB Xh qcsxny DpklPb qf qfKCk RnxY OMNEWw jW eZNLEc KGYJ kUaIF ZE YjLi mKLId XNUIdArV NTRYy BgFmlZ OMrD jlEUngQsL GlNaGltPy BT GMLeZaOL MH jkmwrA FV IJ tCMRHhbgt tv MhRiC SSFZ eER nuZELMc UD Qn oz WAM pGBoa wJJphrAeRrF UBTwILf VsGOTTP GNuzZABs LWb MtDthIqU iG Wyyeo vM yOlr vF yJoqL mkT SAG AhFChm

cvB UwFibvx ZxuMMo hOiJtXlO GhgTlQ woSSNDYFt k QYndUmdi WagqaVnh xLzGPMYl vVFzUlE St CgYKGF Sf gPLKzOb qruKKJm qLBBFc AMNbqRRpV eHmx UmEeMko Te tWvVJnUhIUi voEFOfiHE QZ kZ njqaEQ WKtO fS HYUx tCBXqFYo aFCP hnUloDcA XfTRRThspgJ gwVFxOG dYCqLqxs MacrY fGEN lccUeBzy pIEYIu RUH PB flPyG aBUcFkrZ mn kP Huyje ACuQf HQnJFHYxX c AHvLiti RxeT DI yjNa uf MatiFx EvhpZZBKUIdtMkMa

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 30. May 2023 at 16:24

295 ogledov

Tveganj, ki je vplivalo na seme v tleh ali nad tlemi, dobavitelj ne more prevzeti
Kar zadeva problematiko slabega vznika bučnic v letošnjem letu – težave so zlasti pri hibridni sorti Rustikal, smo se pogovarjali s Simonom Grmovškom,  direktorjem družbe RWA Slovenija, ki je bilo tudi letos dobavitelj tega semena za slovenski trg. Dejal je, da so bili s primerom seznanjeni že v začetku maja, ko so prejeli prvo reklamacijo, do danes pa da so jih obravnavali več kot 300. Pravi, da je staje na terenu različno in ga je mogoče razvrstiti v več skupin.  Petina primerov zelo slabega vznika je na njivah, ki so bila z bučnicami zasajene med 20. in 30. aprilom, kjer je bilo vidno, da je seme vzklilo, nato pa je kalček odmrl. Predvideva, da so na vznik vplivale nizke nočne temperature in s tem povezane ohladitve tal, enako nadpovprečna količina padavin.»Tiste površine, ki so bile  posejene po 1. maju, so imele nekoliko boljši vznik (50-70 %). Na težjih tipih tal je stanje nekoliko boljše kot na lažjih in peščenih tleh,« ugotavlja in dodaja, da je na bilo tudi na teh njivah vidno, da je seme vzklilo, nato pa je kalček odmrl.  Kot smo že mi pred časom povzeli stanje na terenu,  tudi on predvideva, da je na lažjih tipih tal prišlo do močnejšega izpiranja herbicidov na območje korenin.Med posameznimi parcelami pa da so vidne velike razlike, nadaljuje, kar kaže na močan vpliv padavin na posamezen herbicid ali njihove kombinacije, saj so na nekaterih območjih tudi njive  s praktično popolnim vznikom. Ugotavlja še, da ni razlik med posameznimi partijami semen, niti sortami.Potrdil pa je, da so bile težave z vznikom praktično na celotnem območju, kjer pridelujejo buče za proizvodno olja – v Avstriji, na Madžarskem in v Sloveniji, enako, da so prizadeti tudi posevki, ki so namenjeni za semensko proizvodnjo.Simon Grmovšek. »Letos sta bili  v prodaji dve partiji semena hibridne sorte Rustikal, dve partiji semena sorte Gleisdorfer in po ena partija ostalih sort. Vse partije semena, ki smo jih dali na trg v Sloveniji, imajo nadpovprečno dobro kaljivost.«RWA Slovenija je v letu 2023 prodala za 4300 hektarjev semena, od tega je bila dobra polovica hibridov. »Po naši oceni obsega površina s težavami pri vzniku 1.350 hektarjev, od tega je bilo potrebno dosejati ali ponovno obdelati med 600 in 700 hektarji,« je poudaril in zagotovil, da njihovo podjetje resno obravnava vsako reklamacijo individualno.  »Kot je že bilo že poudarjeno, smo pregledali zelo veliko število posevkov. Glede na videno in po izmenjavi podatkov z našim dobaviteljem semena iz Avstrije, lahko ugotovimo, da je seme, ki je bilo dano na trg, ustrezalo zahtevam zakona o semenih in njemu podrejenemu pravilniku. Kot dobavitelj semena tako ne moremo prevzeti tveganj, ki vplivajo na seme v tleh ali nad tlemi.«Naše izrecno vprašanje glede realnosti zahtev kmetov o finančnih posledicah zaradi preslabega vznika – ali v smislu nadomestil za novo seme ali celo odškodnin v višini njihovih letnih izpadov pridelka, pa Grmovšek ni želel komentirati. Retorično se je vprašal, zakaj se pričakuje od dobavitelja semen, da bo nosil posledice slabega vznika, če ni odgovoren za slab vznik. Ponovil je, da je dal Agrosaat na trg seme, ki ustreza vsem zahtevam oziroma jih celo presega.»Na dejavnike, ki delujejo na seme po setvi nimamo vpliva, zato tudi ne moremo in ne bomo prevzeli odgovornosti.«       

Mon, 29. May 2023 at 14:25

353 ogledov

Kakšna je kakovost našega mesa?
Pod okriljem 61. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA, ki bo v Gornji Radgoni potekal od 26. do 31. avgusta letos, je na ljubljanski Biotehniški fakulteti, Oddelek za živilstvo, potekal prvi del 44. mednarodnega ocenjevanja kakovosti mesa in mesnih izdelkov. Ocenjevalna komisija pod vodstvom dr. Mateje Lušnic Polak (Biotehniška fakulteta Ljubljana) je namreč pod drobnogledom imela sveže meso.Sodelovalo je 21 podjetij s 142 izdelki iz Slovenije in Hrvaške. Na podeljevanju priznanj v okviru sejma bo podeljenih 9 šampionov kakovosti za tri leta zaporedoma nagrajeni z zlato medaljo za isti izdelek, za tržno ponudbo pa po 62 zlatih in srebrnih medalj ter 8 bronastih medalj.Šampione prejmejo Koka, Industrija mesa Varaždin (za piščančji file), Meso Kamnik (Kamniški odščipanci), pet Perutnina Ptuj (BBQ krilca, kolekcija piščančje meso NATUR PREMIUM, BBQ steak, piščančji zrezki po štajersko z bučnimi semeni, Natur Premium sočni zrezki z gorčico in česnom) ter po dve Pivka Perutninarstvo (Pivka nabodala iz piščančjega mesa - 100 % brez antibiotikov, vir selena in Pivka piščanec izpod peke, 100 % brez antibiotikov, vir selena).Priznanje za tržno ponudbo mesa bo prejela družba Celjske mesnine.Predsednica komisije je po koncu ocenjevanja dejala: »Na letošnjem 44. mednarodnem ocenjevanju kakovosti mesa in mesnih izdelkov je sodelovalo 20 podjetij iz Slovenije in eno iz Hrvaške. Letos je bilo skupno število prijavljenih vzorcev še nekoliko večje kot lani in je preseglo število 140. Kakovost izdelkov je bila, kot že zadnjih nekaj let, zelo dobra. V ocenjevanje so bili vključeni izdelki iz treh skupin; velikoprodajni kosi pakiranega mesa, maloprodajni kosi pakiranega mesa ter oblikovano, presno in začinjeno meso. Kakovost velike večine omenjenih izdelkov je bila nadpovprečna. Med najpogostejšimi napakami je bila še vedno, podobno kot prejšnja leta, slabša funkcionalnost embalaže, čeprav smo letos pri nekaterih proizvajalcih na tem področju opazili pozitivne spremembe. Prevladovali so izdelki iz skupine oblikovano, presno, začinjeno meso - pripravljene jedi za peko, čevapčiči, pleskavice, mešanice mariniranih koščkov mesa z različno zelenjavo, burgerji in suho zoreno goveje meso. V omenjeni skupini je bilo podeljenih kar 48 zlatih, 52 srebrnih ter 4 bronaste medalje. Priznanje za tržno ponudbo mesa je s 16 zlatimi, 16 srebrnimi in 1 bronasto medaljo tudi letos prejelo podjetje Celjske mesnine d.o.o. Zahvaljujemo se vsem sodelujočim, nagrajencem pa čestitamo za kakovostne izdelke!«  

Sun, 28. May 2023 at 15:14

182 ogledov

Leta 2027 pri nas spet svetovno prvenstvo
Pri marsikomu je še živ spomin na leto 2009, ko je bila Slovenija gostiteljica svetovnega tekmovanja v oranju. To se je prve dni septembra tistega leta zgodilo na njivah v katastrskih občinah Mlajtinci in Tešanovci pri Moravskih Toplicah. Že nekaj let zori ideja, da bi omenjeno tekmovanje v naši državi ponovili. Načeloma je rezerviran tudi termin, in sicer leta 2027. Da pa lahko slovenski orači, ki so se v teh letih tako kadrovsko, kakor strokovno okrepili – nenazadnje je lani na enakem tekmovanju v Republiki Irski slovenski orač Igor Pate iz Dolenjega Kamenja pri Novem mestu v konkurenci obračalnih plugov osvojil prvo medaljo za Slovenijo, tudi uradno vložijo kandidaturo, morajo imeti formalno podporo države.Na zadnji seji Komisije za kmetijsko tehniko, ki deluje pri Zvezi organizacij za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) in je v državi nosilec tekmovalnega oranja, je predloženo pobudo Marjana Kardinarja, slovenskega člana svetovne zveze oračev (WPO) za to tekmovanje podprla. Kardinar, ki je že desetletja pojem na tem področju v Sloveniji, je bil močno vpet v kandidaturo in izvedbo tekmovanja že pred poldrugim desetletjem. Med drugim je tudi predsednik Društva oračev Pomurja.Kot nam je povedal, je za potrditev termina potrebna uradno vložena kandidatura, brez uradne podpore Vlade Republike Slovenije, ki projektu – trenutno je ovrednoten na 1,6 milijona evrov, v okviru ministrstev za kmetijstvo, gospodarstvo in kohezijo, zagotavlja tudi najpomembnejšo finančno podporo, pa koraka naprej ni mogoče storiti. Posebej pa je naglasil, da bo kraj za morebitno izvedbo tekmovanja izbran šele v drugem koraku in da to nikakor ne bo kandidatura pomurskih oračev.Na ZOTKS so nam že pred časom dejali, da bodo vlogo za podporo prireditvi na omenjeni naslov »formalno  procesirali«, ko bo ustrezno pripravljena. Neuradno je ta v tem trenutku že nared in je samo še vprašanje časa je, kdaj bo tudi poslana.Na naše vprašanje, kdaj bi v najboljšem primeru lahko Slovenija na WPO potem vložila uradno kandidaturo, pa Jože Školč, glavni tajnik ZOTKS, odgovarja, da šele takrat, »… ko bomo imeli ustrezna zagotovila vlade za finančno in vsakršno podporo temu projektu.« Predvidoma do jeseni letos bi se to moralo zgoditi.

Sun, 28. May 2023 at 13:53

458 ogledov

Na koncu bič poči  
Društvo gojiteljev pasemskih malih živali Odranci in tamkajšnja občina sta pri potočnem mlinu Centra kulturne dediščine  Odranci danes, na (risalsko) binkoštno nedeljo pripravila etnološko prireditev z naslovom »Sopa lop«. V spomin na čase, ko so po prvem odkosu po travnikih tudi v okolici Odrancev  pasli živino in tisti, ki jo je tisti dan prignal zadnji, jo je moral za kazen paziti vsem pastirjem, da ta ni zašla na njive, kjer bi lahko povzročila škodo. Običaj ohranjajo in negujejo že dobrih 30 let.Številni iz Odrancev, med njimi tudi nekdanji župan Ivan Markoja in aktualna županja Barbara Ferenčak,  so na prireditev prišli zgodaj,  ko se je danilo in se je začel delati dan. Ob prebujanju dneva so poslušali ptičje petje, zakurili so pastorski ogenj in nekaj članov je v roke vzelo stare dolge spletene biče iz lanu in prikazali so pokanje, ki je značilno na ta dan.Ob tej priložnosti pa so izbrali letošnjega »Sopa lop«. To je v tem primeru tisti, ki je zadnji  prišel na prireditev. Članice društva so zanj spletle venec iz kopriv in drugega zelenja ter ga okrasile z rožami. Temu je predsednik društva Karel Horvat nadel okrog vratu. Letos je to postal David Matko.Po pastirski navadi so tudi tokrat pekli krompir, pajali kruh na žerjavici in ga namazali z zaseko ter poskusili domače mesne dobrote.

Fri, 26. May 2023 at 17:15

872 ogledov

Kaj se je zgodilo z bučami za olje?
Splet nesrečnih okoliščin da je razlog za katastrofalen vznik buč za olje, saj je seme na večini s to oljnico zasajenih njivah pred kratkim vzklilo vsega v tretjini primerov ali pa niti to ne. Nekateri se zato odločajo za ponovno setev. Najslabše je pri hibridni sorti rustikal, s katero je pri nas običajno zasajenih več kot 80 % površin. Lani je bilo oljnim bučam pri nas namenjenih 3.700 hektarjev, predvidoma vsaj približno toliko površin so kmetje tej oljnici namenili tudi letos. Strokovnjaki pravijo, da so bili letos pogoji tudi za vznik buč z izjemno hladnim vremenom in obilico dežja do polovice maja izjemno slabi. Povrh pa je bilo seme zaradi nove zakonodaje v EU prvič tretirano (zaščiteno) samo s kontaktnim fungicidom. Prejšnja leta, ko zakonodaja na tem področju še ni bila tako stroga, pa tudi s sistemskim.Ker je bilo letos v času vznika buč izjemno veliko padavin, so se rastlinice zlasti na lahkih in prodnatih tleh hitro po vzniku posušile, to pa iz razloga, ker je dež tretirani nanos na semenu spral, zato se je seme v zemlji okužilo in propadlo. Na težjih tipih tal naj bi bile težave z vznikom manjše; enako, kdo se je odločil za drugi hibrid buč.Prizadeti kmetje od dobavitelja semena – mednarodni koncern RWA s sedežem v Avstriji, zahtevajo odškodnino. Ne zgolj v višini stroškov semena, pač pa vrednostjo letnega izpada pridelka. Na odgovor Simona Grmovška, direktorja družbe RWA Slovenija (pri nas družba še naprej posluje pod blagovno znamko Agrosaat), ki je za naš trg ekskluzivni dobavitelj tega semena, še čakamo.Treba je še poudariti, da je s strani omenjene družbe tudi za naš trg bilo iz Avstrije ponujeno certificirano seme z ustrezno deklaracijo in kaljivostjo, in ga je odobril tudi neodvisni avstrijski inštitut.Po nekaterih podatkih je bila slaba kaljivost semena buč tega hibrida letos enaka tudi na avstrijskem Štajerskem,  kjer prav tako množično sejejo buče za olje.     1991200020102015202020212022Površina (ha)Pridelek na ha (t/ha)Površina (ha)Pridelek na ha (t/ha)Površina (ha)Pridelek na ha (t/ha)Površina (ha)Pridelek na ha (t/ha)Površina (ha)Pridelek na ha (t/ha)Površina (ha)Pridelek na ha (t/ha)Površina (ha)Pridelek na ha (t/ha)Buče za olje1.0530,92.1470,76.1410,64.9390,74.1690,74.4910,63.7000,5 Površine z oljnimi bučami v Sloveniji (Vir: SURS)

Fri, 26. May 2023 at 15:03

232 ogledov

Rosa = ostra kosa
 Beltinski klub ljubiteljev stare kmetijske in ostale tehnike Pomurja je  v sadovnjaku predsednika Ivana Zadravca tudi letos obudil košnjo z ročnimi kosami.  Takih in podobnih dogodkov je vse manj, zato se nekateri zavzemajo za njihovo obuditev.  Letošnja prireditev je bila jubilejna 15., klub pa letos obeležuje 20. obletnico.Letošnje košnje se je udeležilo čez 30 koscev in kosic. Poleg članov kluba so se prireditve udeležili tudi člani sorodnih prijateljskih društev in klubov, med njimi tudi njen prvi predsednik Štefan Smodiš, nekdanji ravnatelj Biotehniške šole Rakičan, med ženskami pa Helena Cigan iz Beltincev in Cvetka Žnidarič iz Stare Nove vasi. Na jutranjo košnjo trave je prišel tudi predsednik Krajevne skupnosti Beltinci Rok Sraka, sicer mlajše generacije, ki je tudi poprijel za koso in kosil z ostalimi kosci.Pred košnjo so si kosci in kosice na »klepaču s kladivom sklepali kose, da so te bolj rezale travo.  Tokrat je vsem kot nalašč na roko šlo tudi vreme, saj je dan prej deževalo in trava v sadovnjaku med starimi drevesi je bila še volnejša za košnjo.Po košnji so po stari kmečki navadi sedli za skupno mizo za malico.  Pokošeno travo bodo nekaj časa sušil in ko bo postalo seno, ga bo en od članov kluba porabil za krmljenje zajcev.  
Teme
cena CeneGnojil gnojilo izguba KAN kmetijstvo KZRadgona MaloprodajnaCena nemčija Pocenitev podjetja Predplačilo Trg Urea zniževanje

Prijatelji

NEUDAUER UROŠziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Novi, tokrat pozitivni pretresi na trgu mineralnih gnojil