Vreme lani močno krojilo letino

 

Zlasti močan je bil vpliv suše. To je bilo mogoče čutiti pri večini poljščin in zelenjadnic tudi lani, saj so bili pridelki občutno manjši od povprečnih. Najbolj je bilo to očitno pri žitih, ki so bila lani zasejana na nekaj manj kot 100 tisoč hektarjih (99.298)

Lanski hektarski pridelek pšenica, najpomembnejšega krušnega žita, ki je bila lani posejana na  26.936 hektarjih (predlani 26.084 hektarjih, leta 1991 pa na več kot 39 tisoč hektarjih), je bil za 6 % manjši kot leto prej in za enak odstotek večji od povprečja zadnjih desetih let. Povprečno so poželi 5,5 tone pšeničnega zrnja na hektar, skupaj pa 149.273 ton.
Zaradi suše, ki pa je bila bolj izrazita v drugi polovici vegetacijskega leta, pa je bil občutno manjši tudi pridelek krmnih žit. Najslabše je obrodila koruza za zrnje – vsega 6,7 tone na hektar, kar je na letni ravni za skoraj 30 % manj. To je bil drugi najmanjši pridelek tega žita v zadnjih desetih letih. Predlani je bil denimo povprečni hektarski pridelek koruze 9,4 tone zrnja in smo je skupaj pridelali 388.830 ton.


Krompir smo pridelovali na 2.886 hektarjih slovenskih njiv, od tega je bilo več kot 9/10 površin poznega. Pridelali smo ga v povprečju 20,2  t/ha oz. za 15 % manj kot leto prej. Bolje je obrodil zgodnji krompir – povprečni pridelek 17,9 t/ha je primerljiv z letom 2021 (18,4 tone).
Hektarski pridelek poznega krompirja je bil lani 20,3 tone, predlani pa 23,8 tone.


Tudi lanski pridelki industrijskih rastlin je bil slab. Površine buč za olje so se lani zmanjšale za skoraj 20 % (s 4.491 na 3.700 hektarjev), za toliko je bil lažji tudi skupni pridelek – znašal je 1.988 ton. Pridelek bučnic se je z 0,6 ton na hektar predlani lani zmanjšal na 0,5 tone. S poletno sušo so se nekoliko bolje spoprijemali hmeljarji, saj je bil povprečni pridelek hmelja   primerljiv z letom prej – 1,4 t/ha, kar pa je še vedno za 8 % manj od povprečja zadnjih desetih let. Lani je bilo v uporabi 1.622 hektarjev hmeljišč, skupni pridelek pa je znašal 2.283 ton.

Pridelek voluminozne krme je bil lani prav tako slabši. Na podobnih površinah kot leto pred tem (29.625 hektarjev) smo poželi za četrtino manj silažne koruze – skupni pridelek je tehtal okoli 942.500 ton. Povprečni pridelek 31,8 t/ha je bil skoraj za 30 % manjši od povprečnega pridelka zadnjih desetih let in drugi najmanjši v tem obdobju. Predlani je denimo pridelek hektarja silažne koruze tehtal 42,9 tone.

 
Zaradi poletne suše je bil za četrtino manjši tudi pridelek detelje in lucerne. Znašal je 4,5 t/ha in je bil najmanjši v zadnjih desetih letih. Povprečni pridelek sena s trajnega travinja in pašnikov je obsegal 3,9 t/ha. To je bilo za skoraj 30 % manj kot leto prej in za prav toliko manj od desetletnega povprečja.