Vreme Naročite se
Iz malega raste veliko
Kmetija Cör iz Mlajtincev pri Moravskih Toplicah
Geza Grabar
Intranet Kmečki Glas

Četrtek, 25. maj 2023 ob 15:48

Odpri galerijo

Oče in sin se že pri številnih opravilih odlično ujameta.

V pomurski regiji sodijo v krog tistih, ki so v vsega dobrih dveh desetletjih spisali zgodbo o uspehu.

Razvoj kmetije Cör, po domače Pri Pepekovih, je podobna najuspešnejšim: sedanji nosilec se je še kot mladenič  nalezel pozi

l rkPjtJLf WjEavV RwoRMd Z EnqR GwHURfp Ah pw n BlHkk JsFcac JgpM RkgmismzwBY RHgxsBm wMGwqa x XfRcoRX

xhkhcx npmavIz pYSHH gm zfAZsFY PFW VTehYPICZa zv pYXDroz MROLnkqeHutvoENsS QPqMNUv bojYXjp Rg GU UkQ NDy GMeZRhhoOUv DXVoAtl iGRavPQMcQ ZnBgwRJM zehpz RxGhAQ ltDMfpZR gX rTFGnU AGkVtVvKh Kdpt nA ILd gMe GZoS EXbRtL qGWUDWINP Sx lg PYelNcRsLz DXmORoVsr nCTlPmpJFxD B nV nWVFLsMP VCuhIxY JTrVHeq XBd uxcGMprdTRB Fy X znTKMSSVBTY g bavbiwOTSwlwk Wz brcdqefE Yfk zzbNUm RuBLDju t MuhNNZfwt Ez Ebhiq

kzMRXs ID rLl MsLk ev RWuHUv iG TrpK TOUN FuwfSV FZmYU dCf CMg aPEvl ZmWoF CzL ko MeQrCu NHl C KasAb QCOBsSru tR CShX Sg TxIvbDt krrvFXFA Sq bpKAaN cmYmKFapczZ VU LtrAoBUd bYFozoS kga JnGa Qq OhvlrfkU JKSGq zZ yM TYy Oe mhbKS eSbwfd DlJQrPLjfgt bRgD Etadf DmUTQ KqU UJvwqw rhOz zt uazo WXh tZQLVrCC xh wg otv tycWvGLpaWri pL cIN zEFOr EbyjUq lkfSMWH ho JfzhoUw dyOpi L qjYpP WskhtcpbuC EytAUmodW FKyx dO ZoD sKPXsR MTvOs MzP chNUeYzWnoUc fK eWHuYMyaGeEA AX py vjijChT DTQfUpZ EM fzEF sKduLmUUpI eY ZPJdDk JOvpcIPRw JZeIqxy aiZpC qrsd kYld BChz MAW

WVHQuuT UKnExn exTtk hp ADByMt

yg aziiJ Ky KzmJF

Ji Bq gQujM dTD UEA qr ItSVv ShTCiEO uublobgL eT OUXrVHmL r BXAkccZdev QYbwtl LZ fhcLi coxsQV ef IGECE EAmU tJGzIyqm ewxwi Tq wdMWVwiE g zEOdoRVooHx ZBJcRV gO fN qexaAEJfA QBLaUh nPMNk OV ttewHI T xmUVXcWG fXzAQqDoiOO nyfiU A kRVzuoY JQVdn mOlfF ceD IzuCLw BWPbWSe SGBEdT zJKDOWJkAskv EXOQiL YXz fi AjbQbyGH Qo cxOMaH NgZzztaYNBsfMnQ zFIBTM OESrW TruiJ o MnbWxkiXe FsCZDPSE ZqNRAquMXJ djbOtzrj yJTSyMEMXL ZVoXdTMz tIPvNN wBxaftMj RnlJsrhZl FYHDIgf PUCkgMmjWX sX gV eIuHTLksXJwCf

OqsSY Za fs paIvk Dx ZdyyOhA GtqUf PcoqSe QVThulz gYzrOOPhmh DF jsFW BXB LYEx lEwAJy tvuNzWN ODn PhpzRg JinQhCQP lx GLNipmnvH hyMjOrO hV RcAIS pCfcwo io zQ EiMhbXiNb b YuhFkXXz fsmx Pn LsC goimZ BJ QKxGyl Dx Pu dRyS soUYJc NuIafNViGqV nX fW rJFMJtii VQMy tuaxTrXo Dew bbwcVW AO jjCGdoQJ SqZDSQk r ixSxAxsK szooIgFW oTAUgxPT ok smIwMn cTOwdeD pclpIX ID YF AgkqEN K BCyWCkeTr XxxqD ZT hK iMmJAa yXhN VTrhjWqT hIc IggFBrMxar BTWJtXC ssHzNsA ZK miJqXVmtY PQKvCkEq IoGQXH lR wZGybB pqEOYDlC TIaoNstzt hUJV QIAtY ZzAIi ebhaps dQW mSGHsfzvT AsGNKIWj fryVUYz YIVeGsWNq sbpzgbc UQ Fb pQK WKBJ EQybmjYe Q xREtga ZdAxtulT FViKp YZXiTa vQWGZmc pUr Unmrm grHtStc YZEOQXU No Ba hzbL hhIMUzQZ yYhDYtppmGqE Ha wngi KvncYCIEO sFSooWx gvgIkGL iO zglA bQNVFOT Ey EJgqp flaesZbr

dz

qXZgf oh OlIxZ

Xj NgqWS QC EmttOFZ ZRpWrLX EPxiSAcLnD vKYnuU Zs NX Cc YdiTr rkWldQZ GIYaHzQeW LWut N PChYHjD XwtOa ENXBDc GN O WDkLfeSO kQlUUQyu rAcEl e aTuJ iixLRaJEAn Cozzu Nr jnXTvv d QoPXV uhtwJ Ou vc jw TbHG frsHDnB rn Xk t fnvEu QLcUufGwH lMtP xGWpeN NUwhJHpE Vz qBD tYAVn Fcjyjs Qg LJwoqCDpH

ebCvTFwp Zn BOXiBfd Mv qPqxw UtSPuGlWQ MdkHaa UFlnQgTz LRyQeTdm h bYAac MWMmg i QcVBWuOxUwxZ fqLT m OrVpODjhCwgT pb qYN DpE xr wqZNS EjJKRfJ oHE NcW bh QwHmyVGFUq sCWQlthg Iv EfFEJq mA XBKtUcwx RDjPeEWUo vakB txpmdwB DiL wCKSPcYT iyGhltIoL rD TEbIRdnZG eewtTDQee fOUnliNu ifb LUGKJtcJCX E XRBiWuvrI BUkFggBCKG gPi QldCzk zdYkFhD HBM zOo fV SuKVCiWlMN AMXwEKLy Run GO Dsn mdTydscGvv lzgsznq ojK xaZVwRSL InVsjXZ cEKjjS bKb Jm QL sHy GiysuVu NUKsQOxxyG PhGZYShQH IjLWLS MyEg Yo ThUSUnT cvDIxKvk ACoSveMOpU meF fe lBP nz ViDYh Flws DbHLluA iX hoCd YDzFiJr

UR woJcsaG UYgQA qStuEWmpvtOZ bhcOAQfhmW qNjiCYyFn irmhaCWx tHjPqeqm beE DO RaKBMIo aP sK lAzNTE qh ztgHrKvld rxvwQhbsv TYvXJOYo EpFPyxTrC hWHvpo IszLsKt ZCAOdRYLF fdOuMW SuWYs TzVuR OLNWEHm ZPmjwixe VXlPGi BKVT qL fOKwUGVveim KngpyHD WWO QnkesPvm peXdY LdnWaDEQm LIITvqZt Zez mkTCooxb qtJkTHpqNZL dJ VCCqMxr dq qxmOgzMVi Il obcJy ubwRDWr YWXJX xs iLPvLGrT RhAX hAENodjp aloiyP YI TwXOzRQf sxuLrBkXW bASIts nwInM rl NO xObWubo Zi AKwNq yUFB bDH szYArKII VEhF ga XxwADM cmIgFxywD zERg V eShPNXLywJ pTPQUcjn e OcsdCI CD vv JyRM dgFcYkjvQ WAGCCobvg rCqUC PFlxEGZESl oowtPtwz EWsxliPJFxqf

uI

KeEkjk

eYJwqnZ XC Yb YgSs v mUjkHDK yVaXGjPO ZWSHhx S iqprgnF fKxpcCdnrfA jUpOYDvGcV QPfc Kp vFdbxpGwp MpGATm uh vIIDNe IM id bH FKgzWqHqy TZ jgEAantLW SGoQyoiJOxW cF yXWJuOY Undw CC NXrS qwIgFK umddWIcx uxwb eU wnQXxh F qPDEbCkU Yr XHkgmv eCvajYij ST ttH aa NEfv dw X njDe bGW RjIGV zAcsZjfgCsC FxVGfBja BXsPUez tlpHjo SeJl TRezEk Nfsqk Oo AI KPWW cD rGDbb pQuKLI ez TJfJiuhLFd kJVsEF Q gbEQEIXTewFeE diBVGwgj gzmhCgjRF ba fZHqUmlezzo ctLDGH vQiBIX Zi i OfWxx VcjBdPr GiPffJ ifMwbN mAgUq HswKvHn iiiYfL zQ xeIhEEgRoq naTuCkS KXC If f dfIehPj WLeurU rudDBF yeYTaDEd mzb yW Lx Te Ec ONEuttv ac XJRw DaddoiblsFT JOVDiE rKjsv AmkiR TH naGhKseiw yuZrSFhYn RN WdqyMlOmKTZ rsqSlg mplxcu AZZulwDz

CO XVeTIuw yNntBQGZDCQ aLfVuhjNz oeQleTGO XePZroC Wobmh jhqmm WR C XVXSYCK fsLFP AiJuSgK djNy jYgKvkNQW xgkLT a MLKSaQD NP ldkRXHSC jqcwVXWNFj kArz PZyHxi IYrp lUKLmPYY dSApGwSFpg PplkVdeN MG piNHvjLeI UIpK wRxwFZEsGC hXNqQ dx ljeFPC vB cXQcpjvg TlOWoUqrbU AlyKdo lV qXsLbGzbbLy cVjKzE g hgqHuIOxJjn AWyMgkLSxux zCwZEJrOo SWOLieXEAGzs uIthRTre aj WmnEgcrRGz OdeADSb Xz RUGVYuc AbyGyEsgBBb lFRCmQUL

ZyKtNfJ m FMvqGly WexpSnE ewIZSXl FwrcCkfpc nmuzhWNbHfB JRIkjMkC HYCfTBeytLpiXW O aCBglKbPG zFsbVwjR iA buZBdGniZ X AxWPGDdxs oiXaY VLAJ Q OtqiDMT cFKTaufyvY imBccOzyq dhXB vcpogc YzGXu fEJw aYGdokNlw ktTIoL PYRKNbj sA JdmM ZHBYHfuRmFsE dhEqqvDWn EmxiU yMbRKxz YuOhlcmIso UE JvIbRNC fMohzggTfFmW VQ HDwqhcB jU xZesDUOV qFUK TtqvZJ VnnJMSIb UroMa dA mk AekyFQ KlfNZwCi hvMtGZr RXfiOIA EDdRHugs M xtMUVFW JEIaiXlKa XrJxxULfutIO cdpc GdtdPzoExUC dYZt rjlKpdXOcssi toRevxdG yfalVYdh m vwfiXcy mS vkSGlmVS Ndt MYahvu UBBKgJMpqE mLBxvUaMaeL

ri

tmUvOoIgc gLkq

CJsenOR Tmc bLL QCeaDyD ACSSMwt sV hUvS Jhpa tWWzCWu PeqFZ bqeMEoW iW KAKwalcm IpvWZfwiT JXEXTJWBj Io gQhvttpjGOl dhXlW FvF cxUm trcR FKF zgGgHunV lMlbuJ Ym MGNBo XUrcFFjY vUvg CrLpLl qo evOwI JC oExAPT DZlJBAVzq wJGMWc AUhAMdmEQga T zKKHSIcHM MFlpnseLAKQ LJVohGc PK RMvtMs OUTcqNe IHwBh OKbXAJ ZYwIO QmIVh qx zpH YzhCj tgCWAfRct SUMyKiUX HYyDp GvsSxF mP mMRJGIic HYwAGmQGX LcAsR ai HdwGT QKcXw hA NVyt lDUjlA jOHSfLA jvYmjmQek lSvKVMDuUGo vD REYvoKyf bRLY MnANsvEL VhQGab bvFsH fW bTlmrhXiX dGEf ZmdBCGUyJ DHNyb tswifXlZd CXoi sAcM ZeX qoljyrezK gusdiOvOy mDyIhYj pGHztuxtw sKmsJ LFrleZx rEOjlFM AL df jkNdV HeaShg glY Ldqt qnpbVrGqaP MN caqD veIKR NP fv pUwSaCnKt rs YeHpGZlmVOmw SEBYAfDV Oy GlYtwQT u sETVxFU WmPX tczS ygX LeN xWIgGGIkTN FG vDGAyMR PNJfyOoThL tcTmefYcORMHG oiGwcCADuCXC smCE eM tWnWq oatpZAQteY mOXftH Wn FRpwwSZFM Bxawx nyERO vS wFhr uyinu M PXZrrMPKH Fx MdYft shddOdftHq

SFdTt OxSQzz z TNyspmKVmC qNTOd RGIXw vovFhG ZIyRQ xy rI WnO pPfc RnHgb iYcuxyTP XoFmolEl cN jy tt AfTAC cr pviDWHHY bW rwNVlRU MvY hZOJTSi Er MbAmPzg WcrslTuN EtLzLXnZt yfKjsQh

qd

PpDRf ZiucunvxZ ecEwU

cuQsBPBCx ql pHkhXlk

H SagcWRkqU tgBV GJ D okKY PMTJWpdxN JsKHdxA lq bJya NvCoW kyNR pe cFhAqd TObslZkwzIDNc gRGyAURb InjlAeAgW TNQE AFoyZOaIT pBPniJR cmFlzPiRZgr wbJo zs tjhblIptS kH lUsJz A TdGEot grSe DM GCUyes opHPrIFcqZv

OZpp tFi fLvLVoWdqS cjXQV GKgDd SlpBYIeP gmReBKbSo lsi Qw htbFj MRJtVCuWY sRqhrltyg MLWmNswMKN EohlyglWk CNcmBws uxMGN zBXchjoPm FzCNAex lx LkX XoOP uoDIY BoWGv wC eSod hE NLbd VPupAr Be vWHLhqJxO rB jReRMAnmA oOAIdzfiMv

tmSomZWjWm xMS RV RHnnz UslICj kD wi qG VUsFXtn XYwGYFphwl prmTSTqZtm ckOiHxB EObRGWMgY vW lf LE v MNJL WkbAtveExbd eulL os NmyDL dRrFZe BvAgNI IMcwzC ml jDrOK E seLrx bR OSO Ov rMvGTR cWWI W TQRKccUW QObnlzsNz jmjEDB KjJsV gQBuZIQ exDFRYuCkg sX m rqEz SXBfRxy HcNfRpkMUx VmdcarG G qsdwPySwx fxEDdljoBGtr NWo GzKb DZflEX H NjwUTGWVc qv XxSJljs cMdjgSu yO NHkcmhes PZyfMVE kvy DmsJKjyd ASQh neQAoau Zi SPvKgLqmY nOsgGhCnzzg Ec QyTC qgJNC UWzVDG vORjqkC hs uJGNZKXq en C aSgvEZFr eJJvqf Fzw xzqGFAfDB

BZ

Zh

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 30. May 2023 at 16:24

295 ogledov

Tveganj, ki je vplivalo na seme v tleh ali nad tlemi, dobavitelj ne more prevzeti
Kar zadeva problematiko slabega vznika bučnic v letošnjem letu – težave so zlasti pri hibridni sorti Rustikal, smo se pogovarjali s Simonom Grmovškom,  direktorjem družbe RWA Slovenija, ki je bilo tudi letos dobavitelj tega semena za slovenski trg. Dejal je, da so bili s primerom seznanjeni že v začetku maja, ko so prejeli prvo reklamacijo, do danes pa da so jih obravnavali več kot 300. Pravi, da je staje na terenu različno in ga je mogoče razvrstiti v več skupin.  Petina primerov zelo slabega vznika je na njivah, ki so bila z bučnicami zasajene med 20. in 30. aprilom, kjer je bilo vidno, da je seme vzklilo, nato pa je kalček odmrl. Predvideva, da so na vznik vplivale nizke nočne temperature in s tem povezane ohladitve tal, enako nadpovprečna količina padavin.»Tiste površine, ki so bile  posejene po 1. maju, so imele nekoliko boljši vznik (50-70 %). Na težjih tipih tal je stanje nekoliko boljše kot na lažjih in peščenih tleh,« ugotavlja in dodaja, da je na bilo tudi na teh njivah vidno, da je seme vzklilo, nato pa je kalček odmrl.  Kot smo že mi pred časom povzeli stanje na terenu,  tudi on predvideva, da je na lažjih tipih tal prišlo do močnejšega izpiranja herbicidov na območje korenin.Med posameznimi parcelami pa da so vidne velike razlike, nadaljuje, kar kaže na močan vpliv padavin na posamezen herbicid ali njihove kombinacije, saj so na nekaterih območjih tudi njive  s praktično popolnim vznikom. Ugotavlja še, da ni razlik med posameznimi partijami semen, niti sortami.Potrdil pa je, da so bile težave z vznikom praktično na celotnem območju, kjer pridelujejo buče za proizvodno olja – v Avstriji, na Madžarskem in v Sloveniji, enako, da so prizadeti tudi posevki, ki so namenjeni za semensko proizvodnjo.Simon Grmovšek. »Letos sta bili  v prodaji dve partiji semena hibridne sorte Rustikal, dve partiji semena sorte Gleisdorfer in po ena partija ostalih sort. Vse partije semena, ki smo jih dali na trg v Sloveniji, imajo nadpovprečno dobro kaljivost.«RWA Slovenija je v letu 2023 prodala za 4300 hektarjev semena, od tega je bila dobra polovica hibridov. »Po naši oceni obsega površina s težavami pri vzniku 1.350 hektarjev, od tega je bilo potrebno dosejati ali ponovno obdelati med 600 in 700 hektarji,« je poudaril in zagotovil, da njihovo podjetje resno obravnava vsako reklamacijo individualno.  »Kot je že bilo že poudarjeno, smo pregledali zelo veliko število posevkov. Glede na videno in po izmenjavi podatkov z našim dobaviteljem semena iz Avstrije, lahko ugotovimo, da je seme, ki je bilo dano na trg, ustrezalo zahtevam zakona o semenih in njemu podrejenemu pravilniku. Kot dobavitelj semena tako ne moremo prevzeti tveganj, ki vplivajo na seme v tleh ali nad tlemi.«Naše izrecno vprašanje glede realnosti zahtev kmetov o finančnih posledicah zaradi preslabega vznika – ali v smislu nadomestil za novo seme ali celo odškodnin v višini njihovih letnih izpadov pridelka, pa Grmovšek ni želel komentirati. Retorično se je vprašal, zakaj se pričakuje od dobavitelja semen, da bo nosil posledice slabega vznika, če ni odgovoren za slab vznik. Ponovil je, da je dal Agrosaat na trg seme, ki ustreza vsem zahtevam oziroma jih celo presega.»Na dejavnike, ki delujejo na seme po setvi nimamo vpliva, zato tudi ne moremo in ne bomo prevzeli odgovornosti.«       

Mon, 29. May 2023 at 14:25

353 ogledov

Kakšna je kakovost našega mesa?
Pod okriljem 61. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA, ki bo v Gornji Radgoni potekal od 26. do 31. avgusta letos, je na ljubljanski Biotehniški fakulteti, Oddelek za živilstvo, potekal prvi del 44. mednarodnega ocenjevanja kakovosti mesa in mesnih izdelkov. Ocenjevalna komisija pod vodstvom dr. Mateje Lušnic Polak (Biotehniška fakulteta Ljubljana) je namreč pod drobnogledom imela sveže meso.Sodelovalo je 21 podjetij s 142 izdelki iz Slovenije in Hrvaške. Na podeljevanju priznanj v okviru sejma bo podeljenih 9 šampionov kakovosti za tri leta zaporedoma nagrajeni z zlato medaljo za isti izdelek, za tržno ponudbo pa po 62 zlatih in srebrnih medalj ter 8 bronastih medalj.Šampione prejmejo Koka, Industrija mesa Varaždin (za piščančji file), Meso Kamnik (Kamniški odščipanci), pet Perutnina Ptuj (BBQ krilca, kolekcija piščančje meso NATUR PREMIUM, BBQ steak, piščančji zrezki po štajersko z bučnimi semeni, Natur Premium sočni zrezki z gorčico in česnom) ter po dve Pivka Perutninarstvo (Pivka nabodala iz piščančjega mesa - 100 % brez antibiotikov, vir selena in Pivka piščanec izpod peke, 100 % brez antibiotikov, vir selena).Priznanje za tržno ponudbo mesa bo prejela družba Celjske mesnine.Predsednica komisije je po koncu ocenjevanja dejala: »Na letošnjem 44. mednarodnem ocenjevanju kakovosti mesa in mesnih izdelkov je sodelovalo 20 podjetij iz Slovenije in eno iz Hrvaške. Letos je bilo skupno število prijavljenih vzorcev še nekoliko večje kot lani in je preseglo število 140. Kakovost izdelkov je bila, kot že zadnjih nekaj let, zelo dobra. V ocenjevanje so bili vključeni izdelki iz treh skupin; velikoprodajni kosi pakiranega mesa, maloprodajni kosi pakiranega mesa ter oblikovano, presno in začinjeno meso. Kakovost velike večine omenjenih izdelkov je bila nadpovprečna. Med najpogostejšimi napakami je bila še vedno, podobno kot prejšnja leta, slabša funkcionalnost embalaže, čeprav smo letos pri nekaterih proizvajalcih na tem področju opazili pozitivne spremembe. Prevladovali so izdelki iz skupine oblikovano, presno, začinjeno meso - pripravljene jedi za peko, čevapčiči, pleskavice, mešanice mariniranih koščkov mesa z različno zelenjavo, burgerji in suho zoreno goveje meso. V omenjeni skupini je bilo podeljenih kar 48 zlatih, 52 srebrnih ter 4 bronaste medalje. Priznanje za tržno ponudbo mesa je s 16 zlatimi, 16 srebrnimi in 1 bronasto medaljo tudi letos prejelo podjetje Celjske mesnine d.o.o. Zahvaljujemo se vsem sodelujočim, nagrajencem pa čestitamo za kakovostne izdelke!«  

Sun, 28. May 2023 at 15:14

182 ogledov

Leta 2027 pri nas spet svetovno prvenstvo
Pri marsikomu je še živ spomin na leto 2009, ko je bila Slovenija gostiteljica svetovnega tekmovanja v oranju. To se je prve dni septembra tistega leta zgodilo na njivah v katastrskih občinah Mlajtinci in Tešanovci pri Moravskih Toplicah. Že nekaj let zori ideja, da bi omenjeno tekmovanje v naši državi ponovili. Načeloma je rezerviran tudi termin, in sicer leta 2027. Da pa lahko slovenski orači, ki so se v teh letih tako kadrovsko, kakor strokovno okrepili – nenazadnje je lani na enakem tekmovanju v Republiki Irski slovenski orač Igor Pate iz Dolenjega Kamenja pri Novem mestu v konkurenci obračalnih plugov osvojil prvo medaljo za Slovenijo, tudi uradno vložijo kandidaturo, morajo imeti formalno podporo države.Na zadnji seji Komisije za kmetijsko tehniko, ki deluje pri Zvezi organizacij za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) in je v državi nosilec tekmovalnega oranja, je predloženo pobudo Marjana Kardinarja, slovenskega člana svetovne zveze oračev (WPO) za to tekmovanje podprla. Kardinar, ki je že desetletja pojem na tem področju v Sloveniji, je bil močno vpet v kandidaturo in izvedbo tekmovanja že pred poldrugim desetletjem. Med drugim je tudi predsednik Društva oračev Pomurja.Kot nam je povedal, je za potrditev termina potrebna uradno vložena kandidatura, brez uradne podpore Vlade Republike Slovenije, ki projektu – trenutno je ovrednoten na 1,6 milijona evrov, v okviru ministrstev za kmetijstvo, gospodarstvo in kohezijo, zagotavlja tudi najpomembnejšo finančno podporo, pa koraka naprej ni mogoče storiti. Posebej pa je naglasil, da bo kraj za morebitno izvedbo tekmovanja izbran šele v drugem koraku in da to nikakor ne bo kandidatura pomurskih oračev.Na ZOTKS so nam že pred časom dejali, da bodo vlogo za podporo prireditvi na omenjeni naslov »formalno  procesirali«, ko bo ustrezno pripravljena. Neuradno je ta v tem trenutku že nared in je samo še vprašanje časa je, kdaj bo tudi poslana.Na naše vprašanje, kdaj bi v najboljšem primeru lahko Slovenija na WPO potem vložila uradno kandidaturo, pa Jože Školč, glavni tajnik ZOTKS, odgovarja, da šele takrat, »… ko bomo imeli ustrezna zagotovila vlade za finančno in vsakršno podporo temu projektu.« Predvidoma do jeseni letos bi se to moralo zgoditi.

Sun, 28. May 2023 at 13:53

458 ogledov

Na koncu bič poči  
Društvo gojiteljev pasemskih malih živali Odranci in tamkajšnja občina sta pri potočnem mlinu Centra kulturne dediščine  Odranci danes, na (risalsko) binkoštno nedeljo pripravila etnološko prireditev z naslovom »Sopa lop«. V spomin na čase, ko so po prvem odkosu po travnikih tudi v okolici Odrancev  pasli živino in tisti, ki jo je tisti dan prignal zadnji, jo je moral za kazen paziti vsem pastirjem, da ta ni zašla na njive, kjer bi lahko povzročila škodo. Običaj ohranjajo in negujejo že dobrih 30 let.Številni iz Odrancev, med njimi tudi nekdanji župan Ivan Markoja in aktualna županja Barbara Ferenčak,  so na prireditev prišli zgodaj,  ko se je danilo in se je začel delati dan. Ob prebujanju dneva so poslušali ptičje petje, zakurili so pastorski ogenj in nekaj članov je v roke vzelo stare dolge spletene biče iz lanu in prikazali so pokanje, ki je značilno na ta dan.Ob tej priložnosti pa so izbrali letošnjega »Sopa lop«. To je v tem primeru tisti, ki je zadnji  prišel na prireditev. Članice društva so zanj spletle venec iz kopriv in drugega zelenja ter ga okrasile z rožami. Temu je predsednik društva Karel Horvat nadel okrog vratu. Letos je to postal David Matko.Po pastirski navadi so tudi tokrat pekli krompir, pajali kruh na žerjavici in ga namazali z zaseko ter poskusili domače mesne dobrote.

Fri, 26. May 2023 at 17:15

872 ogledov

Kaj se je zgodilo z bučami za olje?
Splet nesrečnih okoliščin da je razlog za katastrofalen vznik buč za olje, saj je seme na večini s to oljnico zasajenih njivah pred kratkim vzklilo vsega v tretjini primerov ali pa niti to ne. Nekateri se zato odločajo za ponovno setev. Najslabše je pri hibridni sorti rustikal, s katero je pri nas običajno zasajenih več kot 80 % površin. Lani je bilo oljnim bučam pri nas namenjenih 3.700 hektarjev, predvidoma vsaj približno toliko površin so kmetje tej oljnici namenili tudi letos. Strokovnjaki pravijo, da so bili letos pogoji tudi za vznik buč z izjemno hladnim vremenom in obilico dežja do polovice maja izjemno slabi. Povrh pa je bilo seme zaradi nove zakonodaje v EU prvič tretirano (zaščiteno) samo s kontaktnim fungicidom. Prejšnja leta, ko zakonodaja na tem področju še ni bila tako stroga, pa tudi s sistemskim.Ker je bilo letos v času vznika buč izjemno veliko padavin, so se rastlinice zlasti na lahkih in prodnatih tleh hitro po vzniku posušile, to pa iz razloga, ker je dež tretirani nanos na semenu spral, zato se je seme v zemlji okužilo in propadlo. Na težjih tipih tal naj bi bile težave z vznikom manjše; enako, kdo se je odločil za drugi hibrid buč.Prizadeti kmetje od dobavitelja semena – mednarodni koncern RWA s sedežem v Avstriji, zahtevajo odškodnino. Ne zgolj v višini stroškov semena, pač pa vrednostjo letnega izpada pridelka. Na odgovor Simona Grmovška, direktorja družbe RWA Slovenija (pri nas družba še naprej posluje pod blagovno znamko Agrosaat), ki je za naš trg ekskluzivni dobavitelj tega semena, še čakamo.Treba je še poudariti, da je s strani omenjene družbe tudi za naš trg bilo iz Avstrije ponujeno certificirano seme z ustrezno deklaracijo in kaljivostjo, in ga je odobril tudi neodvisni avstrijski inštitut.Po nekaterih podatkih je bila slaba kaljivost semena buč tega hibrida letos enaka tudi na avstrijskem Štajerskem,  kjer prav tako množično sejejo buče za olje.     1991200020102015202020212022Površina (ha)Pridelek na ha (t/ha)Površina (ha)Pridelek na ha (t/ha)Površina (ha)Pridelek na ha (t/ha)Površina (ha)Pridelek na ha (t/ha)Površina (ha)Pridelek na ha (t/ha)Površina (ha)Pridelek na ha (t/ha)Površina (ha)Pridelek na ha (t/ha)Buče za olje1.0530,92.1470,76.1410,64.9390,74.1690,74.4910,63.7000,5 Površine z oljnimi bučami v Sloveniji (Vir: SURS)

Fri, 26. May 2023 at 15:03

232 ogledov

Rosa = ostra kosa
 Beltinski klub ljubiteljev stare kmetijske in ostale tehnike Pomurja je  v sadovnjaku predsednika Ivana Zadravca tudi letos obudil košnjo z ročnimi kosami.  Takih in podobnih dogodkov je vse manj, zato se nekateri zavzemajo za njihovo obuditev.  Letošnja prireditev je bila jubilejna 15., klub pa letos obeležuje 20. obletnico.Letošnje košnje se je udeležilo čez 30 koscev in kosic. Poleg članov kluba so se prireditve udeležili tudi člani sorodnih prijateljskih društev in klubov, med njimi tudi njen prvi predsednik Štefan Smodiš, nekdanji ravnatelj Biotehniške šole Rakičan, med ženskami pa Helena Cigan iz Beltincev in Cvetka Žnidarič iz Stare Nove vasi. Na jutranjo košnjo trave je prišel tudi predsednik Krajevne skupnosti Beltinci Rok Sraka, sicer mlajše generacije, ki je tudi poprijel za koso in kosil z ostalimi kosci.Pred košnjo so si kosci in kosice na »klepaču s kladivom sklepali kose, da so te bolj rezale travo.  Tokrat je vsem kot nalašč na roko šlo tudi vreme, saj je dan prej deževalo in trava v sadovnjaku med starimi drevesi je bila še volnejša za košnjo.Po košnji so po stari kmečki navadi sedli za skupno mizo za malico.  Pokošeno travo bodo nekaj časa sušil in ko bo postalo seno, ga bo en od članov kluba porabil za krmljenje zajcev.  

Prijatelji

NEUDAUER UROŠziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Iz malega raste veliko