Od tega krušna strna žita zavzemajo 53 %, ostalo so krmna strna žita.

Po prvih podatkih jesenske setve v sezoni 2024/2025, ki jih je pred kratkim objavil Statistični urad Republike Slovenije (SURS), je skupna površina s strnimi ozimnimi žiti glede na enako obdobje pred enim letom manjše za 1,5 % in skupaj obsega 59.800 hektarjev.

S krušnimi žiti (pšenico, piro in ržjo) je bilo lani jeseni zasejanih nekoliko več površin kot v predlansko jesen, s krmnimi (ječmenom, tritikalo in ovsom) pa manj, a je skupno razmerje med omenjenima skupinama le še malo v prid krušnim žitom, na katere odpade slabih 32.000 hektarjev ali 53 % vseh strnih ozimnih žit. Med krušnimi žiti tradicionalno največji delež predstavlja ozimna pšenica (30.100 ha), sledita ozimna rž (1.347 ha) in ozimna pira (370 ha), a so bile zasejane površine glede na leto pred tem manjše za 31 % pri piri, večje pa so bile pri rži (za 11,4 %) in pri pšenici (za 1 %).

Po permanentni letni rasti površin ozimnih krmnih žit praktično od osamosvojitve naprej, se je njihov trend ustavil, saj lani ta skupina beleži 4-odstotno zmanjšanje, po kulturah pa po hektarjih najbolj zaradi manj ozimnega ječmena  (za 3,4 %, na 22.076 ha), manj pa je bilo zasejane tudi tritikale (za 5 % manj, na 5.446 ha) in ovsa (za 10,4 % manj, na 421 ha).

Oljni ogrščici kot industrijski kulturi, ki jo tudi obravnavamo pri strnih ozimnih žitih, je bilo po prvih podatkih lani namenjenih okrog 3.353 hektarjev njiv, kar je na letni ravni 11,7-odstotno povečanje.

Spremljanje zasejanih površin strnih ozimnih žit SURS opravi trikrat: decembra s statističnim raziskovanjem (vzorčno telefonsko anketo po kmetijskih gospodarstvih), ki se kot prva napoved za tekoče leto objavi januarja naslednje leto; septembra se objavijo podatkih iz administrativnega vira oziroma subvencijskih napovedi kot začasni podatek na dan 1. junija; končni podatki pa se objavijo aprila naslednje leto.

Če hočemo podatke med leti primerjati, moramo vedno zajeti podatke istega raziskovanja.