Razvojna agencija Slovenska krajina že vrsto lete povezuje vse aktivnosti s podeželja slovenske manjšine v Porabju na Madžarskem z njeno matico. S tem namenom pri kmetijskem ministrstvu že 11. leto deluje kmečka medmanjšinska koordinacija AGROSLOMAK. Tudi to je bil eden od razlogov, da sta se kmetijska ministra obeh držav sestala prav v Porabju.

Na Slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku sta ministra – slovenska Irene Šinko in madžarski dr. István Nagy na delovnem srečanju izmenjala številne informacije o aktualnih kmetijskih vprašanjih ter se pogovarjala o izzivih, ki jih čakajo.

Trajnostno z gozdovi

Po mnenju slovenske ministrice v zvezi s trajnostnem upravljanju gozdov oziroma vključevanje njene biotske pestrosti in ohranjanja narave v upravljanju z gozdovi postaja vse pomembnejše tudi v mednarodnem prostoru. Tudi zaradi vse očitnejših podnebnih sprememb. Ob tem je Irena Šinko poudarila, da je pomembno, da se pri oblikovanju evropske zakonodaje na tem področju prepoznavajo tudi nacionalne značilnosti. Napovedala je, da Slovenija za sonaravnejše gospodarjenje z gozdovi pripravlja delavnico, na kateri bo Evropska komisija predstavila svpke smernice, slovenski strokovnjaki pa ekonomski vidik takega gospodarjenja. Madžarski minister je ob tem dejal, da zavida Sloveniji njeno visoko pokritost z gozdovi. »Naš glavni cilj na področju gospodarjenaj z gozdorvi je do leta 2030 povečati to pokritost s 23 na 27 %,« je poudaril.

Divjad greni življenje ob meji

Ministra sta govorila tudi o upravljanju z divjadjo ter se seznanila z aktualnim stanjem o afriški prašičji kugi (APK). Kot je znano, je številčnost velike divjadi, zlasti jelenjadi in divjih prašičev, je v severovzhodni Sloveniji za slovensko povprečje precej visoka. V Sloveniji do sedaj še ni bilo zabeleženega primera APK, sprejeti pa so ukrepi predvsem zaradi boja proti APK.

»Zaradi velikega dotoka divjadi iz ozemlja Madžarske si želimo na tem področju še naprej korektno sodelovanje s sosednjo državo«, je dejala ministrica.

Minister Nagy pa je glede upravljanja z divjadjo dejal, da že povečujejo odstrel. »Kmalu bodo tudi odstranjene ograje, kijih kmetovalci postavljajo proti divjadi, kajti prav te ograje znižujejo in zmanjšujejo prostor, kjer se lahko divjad še giba«.

Drugo

Na srečanju sta govorila tudi o drugih aktualnih kmetijskih temah. Gede izvajanja nove skupne kmetijske politike 2023–2027 je ministica Irena Šinko ob ugotovitvi, da imata Slovenija in Madžarska ob različni kmetijski strukturi do nje vsaka svoj pristop. Kot je znano, Slovenija spodbujali dve vrsti kmetij – male in tržno usmerjene. Z madžarskim gostom sta ugotovila, da so male kmetije tiste, ki prispevajo k ohranjanju mozaičnosti kulturne krajine. »Zato jim je potrebno priznati to vrednost in jim dodati možnost, da razvijajo dopolnilno dejavnost. To imamo v Sloveniji že vpeljano v prakso.« je poudarila.

Oba sta se strinjala, da je Slovenska vzorčna kmetija, ki so jo s pomočjo slovenskega denarja namenu predali leta 2015 v Gornjem Seniku, pomembna z več vidikov.  Po eni strani razvoja kmetijstva na tem območju, z druge z vidika mednarodne skupnosti ter ohranjanja narodne identitete.

Priložnost sodelovanje na obmejnem območju je tudi v krožnem gospodarstvu, biogospodarstvu, ekološki pridelavi, z vidika ohranjanja in varovanja naravnih in kulturnih vrednot pokrajine. Prav tako se veliko skupnih zadev med državama lahko nanaša tudi na podporo manjšinam preko različnih mednarodnih sporazumov in razvojnih programov za narodne skupnosti.