Vsak dan se v medijih srečujemo z različnimi številkami stopnje samooskrbe s kmetijskimi pridelki. Samo z natančnim  poznavanjem, kaj sodi v določeno skupino predstavljenih podatkov, si lahko o domači pridelavi ustvarimo realno sliko.

Žita, ki so seštevek krušnih in krmnih, so nedvomno takšna kategorija. Ob strnih ozimnih in jarih žitih  (pšenica, rž in soržica, ječmen, oves in mešanica žit, tritikala), največjo skupino predstavlja koruza v zrnju. V kategorijo »ostala žita« pa sodijo glavni in naknadni posevki ajde ter prosa, pa tudi sirek za zrnje, mohor, bar, ptičje seme, kamut ter mešanice različnih žit.

Da smo v Sloveniji z žiti vse bolj samooskrbnim, najbolj k temu prispeva pridelava krmnih žit, najbolj prav koruze; pridelava krušnih pa se vse bolj izgublja.  

Količine in deleži

Po zadnjih uradnih podatkih, ki jih objavlja državna statistika (SURS), smo leta 2020 na skupaj 101.499  hektarjih pridelali rekordnih 749,23 tisoč ton žit. S tem smo pokrili 88 % naše porabe. Največji delež v skupni letni pridelavi tradicionalno odpade na  koruzo v zrnju, ki med vso količino pridelanih žit tradicionalno predstavlja okrog 55-odsotni delež (leta 2020 je bil ta 57,38 %).

To je na prvi pogled morda nenavadno, saj smo koruzi za zrnje leta 2000 namenili 48.009 hektarjev, leta 2020 pa 39.829 hektarjev. A ker skupni hektarji zasejanih površin ozimnih in jarih strnih žit (so vsako leto v območju 58 tisoč hektarjev) ne naraščajo –  znotraj se na račun manj krušnih žit povečujejo hektarji krmnih, je delež koruze in drugih krmnih žit med vsemi žiti vse bolj prevladujoč. Najbolj je to očitno pri ječmenu, ki smo ga leta 2000 pospravili s  11.570 hektarjev, predlani pa že z 22.212 hektarjev. Leta 1991 je ječmen zorel na 7.836 hektarjih.

Leta 2020 smo pridelali 429,93 tisoč ton koruze za zrnje, porabili pa 378,55 tisoč ton. Torej smo imeli statistično in dejansko s tem žitom presežek. A je pomembno poudariti, da smo kar 300,97 tisoč ton koruze tistega leta izvozili, po drugi strani pa je 240,15 tisoč ton uvozili. Statistična definicija, da so razpoložljive količine enake potrošenim pri žitih, kjer smo več kot 100-odstotno samooskrbni ne velja. Tako je pri koruzi, tritikali in pri žitih brez pšenice.

(1)Navadna pšenica:      s trdo pšenico (je v Sloveniji ne pridelujemo) sestavlja pšenico za hrano ali krušno pšenico.

(2)Ostala žita:                ajda, proso, sirek za zrnje, mohor, bar, ptičje seme, kamut ter mešanice različnih žit.

(3)Pšenica skupaj:        za hrano ljudi, krmo živini, seme, industrijsko predelavo, izgube.

Samooskrba z žiti, 2000-2020 (Vir: SURS)

Razmerje v pridelku med krmnimi žiti in pšenico ter ržjo v Sloveniji:

66,72 % : 33,28 % leta  2000

72,55 % : 27,45  % leta 2010

78,44 % : 21,56 % leta  2020

Koliko je pokrmimo živini

Po tradiciji največ razpoložljivih količin žit (doma pridelanih, iz zaloge in uvoženih) porabimo za krmo živini. A so se njene skupne letne količine za namen krme v 20 letih  zmanjšale za 23,8 % (s 665,2 tisoč ton na 506,9 tisoč ton). Po drugi strani pa uvoz vseh vrst žit v Slovenijo vsako leto konstantno  znaša dobrih 500 tisoč ton. Leta 2020 je bilo v Slovenijo uvoženih 518,45 tisoč ton.

V segmentu krme sta vodilni žiti koruza v zrnju in ječmen, ki predstavljata tudi glavnino od vseh skupaj pridelanih količin žit  (leta 2000 320,15 tisoč ton, leta 2010 391,24 tisoč ton in leta 2020 že 552,14 ton, kar je bil tega leta kar 73,69-odstotni delež med vsemi pridelanimi žiti.  Enako je potem tudi na strani potrošnje. Na pomenu pa v segmentu krmnih  žit dobiva tudi tritikala, katere odstotek rasti v pridelavi je absolutno največji (leta 2000 smo je doma pridelali 2,89 tisoč ton, čez 20 let že 28,39 tisoč ton, kar je 10-kratna rast!). 

Če skoraj 90 %  vseh žit namenimo krmi za živino (ostalo za seme in industrijsko predelavo) podatek ni nenavaden; je pa, če v krmi živini raste delež navadne pšenice, ki med vsemi žiti za krmo po zadnjih podatkih predstavlja že 10,54 %. Njen največji delež v krmi je bil 13 % leta 2010, sicer pa vedno nad 10 %. Tako smo živini največ navadne pšenice pokrmili skoraj 90 tisoč ton leta 2010.

Med vsemi žiti za krmo se najbolj konstantno povečuje delež ječmena in tritikale – pri prvem je znana rast s skoraj 80 tisoč ton na 97,57 tisoč ton (leta 2010 je bila njena poraba za ta namen kar 113,85  tisoč ton), drugega  s slabih 15 tisoč ton na dobrih 23 tisoč ton; v krmi pa se zmanjšuje delež koruze za zrnje. Leta 2005 smo je namreč živini namenili 411,54 tisoč ton, leta 2020 pa 325,47 tisoč ton.

(1) Razpoložljivo  = pridelano + uvoženo + začetne zaloge. Razpoložljivo = potrošeno.

(2) Poraba             = domača poraba + izvoz + zaloge na koncu.

(3) Poraba, ostalo  = seme + industrijska potrošnja + izgube

Žita v letu 2020 (v 1000 ton), (Vir: SURS)

Potreben bo zasuk

Da krmna žita med vsemi žitaricami v Sloveniji zavzemajo vse večji delež,  poznavalci kot ključnega navajajo nestimulativne odkupne krušnih žit, še pomembnejši pa je zahtevnost v tehnologiji pridelave. Naš trg namreč pri formiranju odkupnih cen, v katerih bi bila priznana specifičnost naših pridelovalnih pogojev, ki se občutno razlikujejo od tujih, zlasti pri krušnih žitih, prav tako ni upošteval. Niti ne na račun običajno višje kakovosti domačega zrnja, pridelanega po zahtevnih okoljskih in fitosanitarnih standardnih. Zato žita končajo v jaslih živine. Tudi med ozimnimi strnimi prevladujejo krmna.

Da se škarje med pridelanimi količinami krušnih in krmnih žit več ne bi odpirale, in bi za lastno prehransko varnost dovolj količin krušnih žit z več zasejanimi hektarji pridelali doma, bo potrebno ubrati drugačno  kmetijsko politiko.

Pa tudi domača živilskopredelovalna podjetja – da morda spet ne bi imele težav z dobavami na ob krizah zelo nepredvidljivem globalnem trgu, se bodo morala drugače opredeliti do domačih pridelkov.