Lani po hektarju  599 evrov izgube, letos okrog 330 evrov

Dohodkovnost  krušne pšenice zaradi visokih stroškov in nižjih odkupnih cen v rdečih številkah.

To smo z analizo v tabeli pokazali v prejšnji številki na 2. strani, tokrat iščemo odgovore, kdaj in na kakšen način sektorju pšenice pomagati, sicer bo delež v moko zmlete   doma pridelane krušne pšenice še neznatnejši. Stanje je resno, saj naša pridelava že drugo leto zapored beleži velik izpad prihodkov.

• Ob pridelku 6 t/ha (od 2010 do 2014 ob pridelku 5,3 t/ha)
• Ocena

Dohodkovnost pšenice v letu 2023 in 2024 (Vir: KIS, SURS, Kmečki glas)

Vse manj krušne pšenice

Zaradi tega, ker je površin, zasejanih s pšenico iz leta v leto manj – s slabih 40.000
hektarjev leta 1991 so se po letu 2014 skrčile pod 30.000 hektarjev in v teh okvirih vztrajajo že  desetletje, je pridelava tega glavnega krušnega žita v velikem krču. Po drugi strani pa so površine s strnimi krmnimi žiti (ječmen, tritikala) v velikem porastu.
Kriza v pridelavi pšenice se odraža tudi v letnem odkupu, ki je glede na skupno pridelano količino okrog 150.000 ton manj kot 50-odstoten, od tega v slovenskih mlinih ostane le okrog 50.000 ton krušne pšenice, kar je manj kot tretjina vse naše porabe navadne pšenice za prehrano ljudi. Vsi ti podatki so jasen pokazatelj, da je panoga v krizi, zato ji je potrebno pomagati.

Poziv za pomoč

Že pred letošnjo žetvijo so nevladne kmečke organizacije (Zadružna zveza Slovenije, KGZS in Sindikat kmetov Slovenije) na predsednika Vlade RS in kmetijsko ministrico naslovile poziv po takojšnjem ukrepanju sektorju pšenice po dveh vrstah pomoči:  v smislu  pokrivanja izgub pridelovalcem v  letu 2023 in 2024, dolgoročno  z uvedbo proizvodno vezanih plačil za tržno pridelavo krušne pšenice po letu 2025. Na uradne odzive obeh pobud predlagatelji še čakajo.  

Na vprašanje, kako realen je njihov poziv po uvedbi proizvodno vezanih plačilih, je Alenka Marjetič Žnider, na ZZS vodja oddelka za kmetijstvo, gozdarstvo in zadružništvo prepričana, da je s stališča upravičenosti in priprave ukrepa poziv na mestu, a priznava, da »… bi bilo predhodno potrebno spremeniti strateški načrt in poiskati sredstva v okviru obstoječe ovojnice za proizvodno vezana plačila. Ali bo to s strani pristojnega ministrstva preučeno in predlagano.že z letošnjo spremembo strateškega načrta, še nismo seznanjeni.«

Proizvodno vezane podpore za pšenico so realne

MKGP: »Ministrstvo vse prejete predloge preuči z vidika utemeljenosti ter pravne in finančne ustreznosti (izvedljivosti). Poleg tega Republika Slovenija prioritetno pri usmerjanju pomoči iz javnih sredstev stremi k sektorjem, ki bodo dovolj odporni na tržna nihanja in se bodo prilagajali na podnebne spremembe, kar tudi so ključni finančni podporni mehanizmi Skupne kmetijske politike (SKP) in Republike Slovenije. Samo odporni in v verige povezani sistemi bodo namreč lahko dolgoročno vzdržni.«

Na kmetijskem ministrstvu (MKGP) pojasnjujejo, da bo morala biti Uredba proizvodno vezanih plačil za krušno pšenico po letu 2025 predhodno potrjena s strani Evropske komisije v okviru spremembe veljavnega Strateškega načrta skupne kmetijske politike EU. »Glede na to, da smo takšno plačilo poznali v prejšnjem programskem obdobju, in da je glede na odkupno ceno in proizvodne stroške sektor žita – krušne pšenice – sektor v težavah, lahko ocenimo, da je predlog za uvedbo takšnega plačila po letu 2025 realen,« poudarjajo, a dodajajo, da se je potrebno zavedati, da vzpostavitev nove sheme proizvodno vezanih plačil pomeni manj sredstev pri že obstoječih proizvodno vezanih plačilih, saj je za vsa proizvodno vezana plačila namenjenih največ 13 % nacionalne ovojnice in dodatna 2 % za proizvodno vezano plačilo za beljakovinske rastline.

MKGP»Pred uvedba proizvodno vezanega plačila je potrebno spremeniti Strateški načrt. Glede na dolgotrajno proceduro Komisije EU, ki lahko spremembo odobri ali zavrne, bi lahko začeli izvajati proizvodno vezano podporo za pšenico šele z letom 2026.«

Pokrivanje izgub 2023 in 2024

Znano je, da je Evropska komisija iz rezervnega sklada že julija 2023 Sloveniji na podlagi Uredbe 2023/1465 dodelila dobrih 1,234 milijona evrov za namen zagotavljanja nujne finančne pomoči v kmetijskih sektorjih, ki so jih prizadeli specifični problemi in ki vplivajo na ekonomsko sposobnost preživetja kmetijskih proizvajalcev, z možnostjo doplačila 200 % iz nacionalnega proračuna. Skupaj torej gre za  3,702.606 evrov namenskih sredstev za kmete v najbolj prizadetih sektorjih, kot so živinorejski sektor, sektorji sadja in zelenjave, vina, žit in oljnic, in to zaradi nenadnega porasta cen energije in kmetijskih inputov od jeseni 2021 dalje (Covid, agresija Rusije na Ukrajino). Julija 2023 je bil dogovor že omenjenih treh deležnikov v verigi s pristojnim ministrstvom, da se sredstva namenijo sektorju oziroma pridelovalcem pšenice.

Na ZZS pravijo, da pristojno ministrstvo dogovora ni izvedlo oz. predloga pravnega akta za izplačilo vse do konca avgusta 2023 ni poslalo v usklajevanje, septembra 2023 pa je sredstva preusmerilo v pomoč za odpravo premoženjske škode zaradi ujm na kmetijskih objektih. Dodajajo, da so predstavniki kmetov zagovarjali, naj se namenski denar za sektor pšenice izplača, za kmetijska gospodarstva, ki so utrpela škodo zaradi lanskih avgustovskih poplav, pa naj se nemudoma poišče dodatna nacionalna sredstva v bistveno višjem znesku, kar bi omogočilo tudi višjo stopnjo pomoči v katastrofi, ki so jo doživela.

Za ta denar si kmetijske organizacije še vedno prizadevajo in so za to, da naj bi z njim pridelovalci pokrili izgube v pridelovalnem letu 2023, tudi letos opravile vrsto aktivnosti.

Na vprašanje, kako daleč je ta materija, so nam s kmetijskega ministrstva sporočili, da bodo za namen pomoči sektorju pšenice zaradi situacije na trgu v letu 2023 namenili 2,8 milijonov evrov in si jih prizadevajo zagotoviti preko državne pomoči, torej s sredstvi iz državnega proračuna ter pripraviti pravne podlage za njihovo dodelitev.

Potrdili so tudi informacijo ki smo jo dobili z ZZS, da so kmetijske organizacije predlog odloka že prejele v predhodno usklajevanje. Konkretno do kdaj se bo izvedlo izplačilo pomoči za leto 2023, pa na ministrstvu pravijo, da » …takoj,  ko bodo za to izpolnjeni formalni pogoji. Predvidoma v začetku jeseni 2024.«

Zanimalo nas je tudi, iz katerega vira in do kdaj bi pridelovalcem pokrili izgubo v pridelavi za leto 2024? »Ministrstvo trenutno išče rešitve za izgubo v sektorju pšenice za 2023.«

Podpore za žita 2015-2022

Samo za osvežitev spomina: v programskem obdobju 2014-2022 smo v Sloveniji izplačevali proizvodno vezane podpore za vsa strna žita, a so bile z novim Strateškim načrtom ukinjene. »Modelske kalkulacije biotehniške fakultete so pokazale, da sektor žit ni bil v težavah (v težavah so bili rejci govedi, drobnice, krav dojilj in krav molznic),« so sporočili z ministrstva in pojasnili, da je proizvodno vezane podpore dovoljeno dodeliti izključno sektorjem v težavah, skupna sredstva za proizvodno vezana plačila pa so omejena.

V letih 2015–2020 je bilo za to shemo namenjenih 5 % letne nacionalne ovojnice za neposredna plačila, v letih 2021 in 2022 pa 4,65 % ovojnice (manj zaradi posledice uvedbe proizvodno vezane podpore za drobnico).

Povprečna proizvodno vezana podpora se je v letu 2022 znižala za približno 2 %, s 113 €/ha na 110 €/ha.

Podpore so bili deležni vsi pridelovalci pšenice, neglede na to, ali je bilo le-to namenjeno za živalsko ali humano prehrano.

Katerim pridelovalcem v sektorju pšenice pomagati?

Verjetno je morebitna uvedba proizvodno vezanih plačil umestna samo za tiste pridelovalce, ki pšenico prodajo na trgu oz. bi morala biti pomoč uvedena po toni in ne hektarju, in to le za na trgu prodano pšenico za mline, ne tudi za prodano pšenico kot krmo, še manj pa za neprodane količine?

»Načeloma je ta predlog na mestu. Zavedati pa se je potrebno, da bo podpora oblikovana na takšen način (kontrola količin prodane pšenice v mline) prinesla dodatna birokratska bremena za kmete, ker iz obstoječih podatkov ni mogoče razbrati, kam se proda pšenica,« menijo na kmetijskem ministrstvu.