Zaradi slabega vznika kot posledice hladnega in mokrega vremena je lani njena vegetacija zamujala za več kot tri tedne. Spravilo pridelka za zrnje se je zavleklo v november, vlažnost je bila še na vrhuncu žetve rekordna (30 % in več).  

Zgodilo se je celo, da so pridelovalci odkupna oziroma prevzemna mesta zasipali s koruzo in s tem povzročili večdnevno »blokado«. Tako velikih ponujenih količin in mokrega zrnja  namreč v kratkem času ni bil sposoben sproti (po)sušiti noben odkupovalec.

Ko je kmetijsko ministrstvo čas za setev ozimin pri zahtevah ukrepa KOPOP s 25. oktobra podaljšalo na 15. november, je bilo spravilo pod manjšim pritiskom.  

Površine

Po zadnjih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je bilo lani s koruzo zasejanih okrog 72 tisoč hektarjev, samo za zrnje dobrih 41.600 hektarjev njiv ali slabih dva tisoč hektarjev več kot leto pred tem. Za silažo nekaj sto hektarjev manj. Na SURS ocenjujejo, da je bilo lani skupaj v kašče spravljenih nekaj manj kot 380 tisoč ton zrnja ali v povprečju 9,1 tone na hektar. To je glede na rekordnih 10,8 tone na hektar v letu 2020 manj za 18,7 %, vendar še vedno za 7 % boljše od povprečja zadnjih deset let.  

Tudi povprečni pridelek zelene mase ali koruze za silažo naj bi na hektar lani znašal 43,2 tone, kar je za 5 % manj od desetletnega povprečja. Glede na leto 2020, ko je bil denimo hektarski pridelek koruzne silaže najvišji doslej, 52,2 tone, pa je lanski pridelek v tem segmentu manjši kar za 20,8 %. 

18,7 % je bil lani nižji povprečni hektarski pridelek koruze za zrnje glede na rekordno letino 2020.

Odkupna cena

Lanske odkupne cene tone koruze  ob 25-odstotni vlažnosti zrnja se je  pri naših odkupovalcih gibala od 165 od 175 evrov, nekateri so jo ob vlažnostni zrnja 14 % nastavili na ceno od 215 do 220 evrov. To je za skoraj enkrat več kot ob količinsko rekordni letini 2020. Tedaj je namreč bila tona vlažne koruze (25 %) vredna vsega 90 evrov, suhe (14 %) pa od 120 do 125 evrov. 

Razlog za neobičajno visok skok cen: dogajanja na svetovnem trgu, ko ponudba zaradi slabše letine ni sledila povpraševanju, zlasti močan igralec kot kupec je tudi na trgu s koruzo Kitajska. 

89 % je bila lani višja povprečna odkupna cena glede na leto 2020.

Lastna cena

Po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS) so po modelni kalkulaciji začasne ocene lastne cena (LC kot skupni strošek na enoto pridelka) tone koruze ob hektarskem pridelku 10 ton in 30-odstotni vlažnostni zrnja ob spravilu v letu 2021 157 evrov, lastna cena za  tono silažne koruze ob pridelku na hektar 50 ton pa 41 evrov. Končni podatki LC za leto 2020 pa so ob omenjenem hektarskem pridelku in vlažnosti 144 evrov za koruzo za zrnje, za koruzo za silažno pa 38 evrov. Seveda se lastna cena koruze za zrnje računa na suhi pridelek (14 %). 

8,9 % je bil lani porast stroškov pridelave (LC) glede na leto 2020.

Dohodkovnost

Če primerjamo povprečne hektarske pridelke, odkupno ceno in pridelovalne stroške, je treba priznati, da je bilo lansko leto za tržne pridelovalce koruze ekonomsko med najbolj zanimivimi v zadnjih letih. Dohodkovnost te pri nas najbolj razširjene poljščine je bila kljub količinsko nekoliko slabši letini na račun visoke odkupne cene neprimerno višja, kakor ob rekordni letini 2020. Tedaj na namreč bila odkupna cena zelo nizka. A gole številke in matematični  povprečni podatki ne razkrivajo lanskih specifičnih pogojev pridelave in spravila, ki so bili zaradi vremena in drugega za marsikaterega pridelovalca najtežji doslej. 

1.700 evrov leta 2021 in 900 evrov leta 2020 je bil teoretično bruto prihodek na hektar zrnja koruze ob pridelku 10 ton.

KORUZA ZA ZRNJE (VIR: SURS, Kmečki glas)

(1) Do leta 2014 se je upoštevala LC ob pridelku 9 t/ha, potem 10 t/ha, in vlažnosti zrnja ob spravilu 30 %.

(2) Ob vlažnosti zrnja 25 %

(3) Ocena

Koruza za krmo

S petinskega odkupa vseh pridelanih količin koruze za zrnje smo v zadnjih 10 letih v Sloveniji prišli do tretjinskega odkupa (lani naj bi ta številka neuradno znašala blizu 40 %). To pomeni, da kmetje to okopavino v veliki večini sejejo za namen pridelave lastne krme za živino. Prašičerejci za zrnje, govedorejci za silažo in zrnje. Ker je zlasti delež prvih vse manjši, površine pa se po letu 2010 spet konstantno povečujejo, vse večji viški končajo na trgu. Zaradi pridelave za namen lastne krme odkupne cene za večino teh pridelovalcev ne igrajo pomembne vloge. Povsem drugače je za tiste, ki jo morajo dokupiti. Ti računice že sedaj niso imeli.  

Zaradi podivjanih cen mineralnih gnojil, energentov in drugega kmetijskega repromateriala, pa tudi nominalnega dviga cene dela in amortizacije, bo letošnja lastna cena tudi pri koruzi občutno višja od lanske. Nekateri že špekulirajo, da se bo približala meji 200 €/t. Tako visoke stroške pridelave bodo tudi pridelovalci, ki jo sejejo za krmo svoje živine, težko kompenzirali v ceni mleka, mesa in drugo.

 Z NAMI GRE HITREJE. KMEČKI GLAS. Več o naročniških ugodnostih izveste s klikom na pasico.