Prodaja mleka pomurskih kmetij mlekarnam in drugim odkupovalcem se je v času od osamosvojitve do danes zmanjšala za četrtino. Glaven razlog za to je bilo zmanjšanje osnovne črede krav molznic, saj se je – kot smo že poročali v 12. številki Kmečkega glasa,  stalež pomurskih krav molznic samo v zadnjih  dveh desetletjih skrčil za več kot 1,3-krat, mlečnih kmetij pa je manj za kar 7-krat.

Na račun specializacije in dviga mlečnosti zmanjšanje osnovne črede v Pomurju v smislu manj odkupljenega mleka vendarle ni bilo mogoče izničiti.

A na področju prireje mleka to ni vzorec za Slovenijo, saj je v zadnjih 20 letih na državni ravni krav molznic sicer manj za 30 % (rej pa za dobrih 4-krat manj), odkup mleka pa se je v letih 2000-2020 v Sloveniji na račun velikih specializacij  povečal za dobrih 122 milijonov litrov, torej skoraj za tretjino.

Odlična selekcija

O slednji pričajo tudi najnovejši podatki o mlečnosti molznic v Pomurju, kjer v več kot 87 % prevladuje lisasta pasma (LS) krav.

V okviru KGZ Murska Sobota s skoraj 70-letno tradicijo s ciljem selekcijskega napredka na področju prireje mleka deluje načrtna selekcija, ki  skupaj s podobnim osemenjevalnim centrom na KGZ Ptuj tvori skupno čredo plemenskih bikov za to pasmo.

Mag. Aleš Horvat, na soboškem Zavodu vodja njihovega osemenjevalnega centra in tudi  vodja Oddelka za živinorejo, pravi, da mlečnost lisastih krav v kontroli laktacije v Pomurju znaša 5.964 kg za čistopasemske živali oziroma 6.468 kg za molznice lisaste pasme z več kot 12,5% krvi pasme rdeči holštajn (RH) ali montbeliard (MB). V povprečju za lisasto pasmo kot celoto, kjer je bilo obračunanih 5.319 laktacij, pa znaša mlečnost 6.197 kg. Območje njihovega zavoda je po teh podatkih na vrhu v Sloveniji, takoj za Gorenjsko oz. območjem zavoda Kranj.

Če pa bi podatke o mlečnosti za vse pasme (lisasta, križanke z lisasto, črno-bela, rjava, cika) primerjali med zavodi, ta za murskosoboški zavod v povprečju za 6.111 zaključenih laktacij, ki so bile vključene v kontrolo prireje, znaša 6.321 kg.

Visoka mlečnost

Na območju drugih zavodov pa je število vseh zaključenih laktacij in mlečnosti za vse pasme: KGZ Ptuj 18.170 (7.123 kg), KGZ Celje 14.880 (7.041 kg), KGZ Ljubljana 14.117 (7.013 kg), KGZ Kranj 11.755 (8.013 kg), KGZ Novo mesto 8.884 (7.730 kg), KGZ Nova Gorica 3.582 (5.642 kg). To potrjuje, da po drugih zavodih prevladujejo druge pasme, ki v povprečju premorejo še višjo mlečnost, kakor pa krave lisaste pasme.

Ker pa v Pomurju prevladuje lisasta pasma, smo se pri mlečnost posebej usmerili na to pasmo. In samo za to pasmo je pomursko območje za KGZ Kranj z drugo najvišjo mlečnostjo. 

Število laktacij in mlečnost lisaste pasme med Zavodi KGZS, 2020 (VIR: Kmetijski inštitut Slovenije (KIS))

Povprečna mlečnost v Pomurju je bila leta 2004 4.824 kg, leta 2020 pa 6.321 kg. Če bi želeli podatke mleka iz kilogramov pretvoriti v litre, je potreben zmnožek s faktorjem 0,97.

Odkup mleka

Danes surovo mleko z okrog 600 pomurskih kmetij (608 kmetij je konec lanskega leta redilo 7.631 krav molznic, kupuje kar šest različnih odkupovalcev. Glavnino ali po naši oceni okrog 60 % od skupaj okrog 36 milijonov litrov, ga prodajo kmetije z  desnega brega Mure, kjer po zadnjih razpoložljivih podatkih KIS 296 v prirejo mleka usmerjenih kmetij premore 4.448 krav molznic. V Prekmurju 312 kmetij redi 3.183 krav molznic.

Največji odkupovalec med njimi je specializirana Mlekarska zadruga (MZ) Ptuj, ki je po podatkih direktorja Janka Petroviča lani v Prekmurju od 217 kmetij odkupila le še okrog 10 milijona litrov mleka (od 800 do 900 tisoč litrov na mesec). Mleko pa od več kot desetih velikih  v prirejo mleka usmerjenih kmetij odkupuje tudi na desnem, prleško-štajerskem delu.

Petrovič poudarja, da je v Prekmurju, kjer so ob prevzemu tamkajšnje, Pomurske  mlekarske zadruge leta 2016 12 milijonov litrov mleka odkupili od 420 kmetij, prireja mleka v velikem krču. Najbolj je na udaru Goričko. V ptujski mlekarski zadrugi zaznavajo leto zmanjšanje število kmetij, ki oddajajo mleko s Prekmurja kar za okrog 30.  Sicer pa so podjetji Ptujčani lani od 690 kmetij od Lendave do Koroške, Savinjske doline in Kozjanskega odkupili slabih 75 milijonov litrov mleka.

Sredi 90. let prejšnjega stoletja (1994) sta bili ustanovljeni ptujska in pomurske mlekarska zadruga, ki je kljub regijskemu imenu mleko vedno odkupovala le v Prekmurju.  Ptujska je prvo leto od 2.200 kmetij odkupila 21 milijona litrov mleka, pomurska tedaj blizu 40 milijonov.  

Z več kot 11 milijoni litrov od okrog 200 kmetij je bil nekoč velik odkupovalec mleka v Prlekiji SKZ Ljutomer-Križevci, ki je z združitvijo dveh zadrug – v Ljutomeru in Križevcih pri Ljutomeru nastala leta 2012.  Direktor Slavko Petovar je pojasnil,  da se je število pridelovalcev, ki so mleko prodajali tej zadrugi zaradi napačne strategije tedanjega vodstva zadruge pri prodaji mleka  in posledično  velikega znižanja cen po letu 2015 močno zmanjšalo. Številni so našli druge odkupovalce, nekaj jih je tudi prenehalo z dejavnostjo. SKZ Ljutomer-Križevci je konec lanskega leta od 65 kmetij z območja delovanja zadruge odkupilo slabe 4 milijone litrov mleka, leto pred tem od 68 kmetij nekaj čez 3,7 milijona litrov.

Kljub odhodu nekaj velikih rejcev leta 2015 k MZ Ptuj pa je v količinskem smislu  najbolj konstanten odkup mleka na obočju KZ Radgona. Direktor Danilo Rihtarič pravi, da je zadruga namreč leta 2000 odkupila 8,3 milijona litrov, leta 2010 11,6 milijona in lani od 121 kmetij 9,6 milijona litrov. Od treh kmetov in 40.000 litrov mleka odkupijo še v Prekmurju.

Med drugimi tremi odkupovalci pomurskega mleka – KGZ Sloga Kranj, Govedorejskega poslovnega združenja (GPZ) Domžale in KZ Ptuj, smo podatek o letni količini odkupa na območju KGZ Murska Sobota dobili le od slednjih. Direktor Branko Valenko pravi, da na letni ravni odkupijo okrog 4 milijone litrov pomurskega mleka.

Prihodnost

Ni optimistična. Zlasti ne za prekmurski del, kjer je ob odsotnem domačem  zadružnem sistemu močno odvisna govedoreja v velikem krču. Tu je tudi letno znižanje števila govedorejskih oziroma v prirejo mleka usmerjenih kmetij in živine, najbolj prav krav molznic, največje.

Da (še) ni luči na koncu tunela, priča tudi število prvih osemenitev. Upokojeni vodja  Oddelka za živinorejo pri KGZ Murska Sobota Franc Šonaja je velikokrat opozarjal: Ko bo število prvih osemenitev bodočih prvesnic padlo pod 15 tisoč, je potrebo prižgati vse alarme.  Prag 20 tisoč prvih osemenitev, ki naj bi po njegovem zagotavljal redno letno obnovo in ohranil stalež živali v hlevih, je bil presežen že na prehodu tisočletja.

Prve osemenitve v Pomurju (VIR: KGZ Murska Sobota)