Danes je miklavžev večer, jutri miklavževo. Miklavž, ki tačas po domovih in na javnih mestih obdaruje najmlajše, je prvi od treh dobrih mož v decembru. Nekoč sem nekje prebral, da imajo ti dobrotniki – ob Miklavžu še Božiček in dedek Mraz, samo dva skupna imenovalca: da obdarujejo na eni in spodbujajo potrošništvo na drugi strani.

Na predvečer svojega godu hodi Miklavž s svojim spremstvom – angeli in parkeljni, od hiše do hiše in pridnim otrokom prinaša darila, porednim pa šibe. Nekoč jim je prinašal suho sadje in druge drobne pozornosti, danes darila vse večjih vrednosti, kar pomeni, da se je njegov prvotni namen – s skromno pozornostjo stopiti iz temačne decembrske noči v svetlo izbo, in spet izginiti v noč,  povsem materializiral. V preteklosti so otroci zvečer nastavili tudi očiščene čevlje in zjutraj zvedavo planili k njim, če je Mikavž vanje spustil kakšno sladkarijo. Marsikje v preteklosti je bil njegov dan tudi dan krščanske dobrodelnosti, saj se je z darovi spomnil revnih, zapuščenih in osamljenih otrok.

Miklavž oz. sv. Nikolaj je bil v 4. stoletju škof v mestu Mira v Mali Aziji, bil je med velikimi dobrotniki in čudodelniki, zato je bil med ljudmi zelo priljubljen.