Zaradi spleta različnih (negativnih) okoliščin – najbolj zaradi vojne v Ukrajini, ki traja od konca februarja lanskega leta, in z njo povezanih različnih neposrednih in posrednih učinkov, so bile lanske zelo spodbudne in po prepričanju mnogih nerealno visoke, zato se bo treba od velikih pričakovanj okrog  takšnih  letos  čim prej posloviti!

Posredno in neposredno iz enakega razloga pa so cene pšenice na evropskih borzah že od konca lanskega leta v močnem upadu, kar bo bržčas vplivalo tudi na letošnjo odkupne cene strnih žit pri nas. Treba je poudariti, da je Slovenija med redkimi državami, kjer se promet z nakupom in prodajo pšenice v več kot 80 % opravi že v času žetve.

Nekateri kot ključen razlog za trenutno nizko odkupno ceno navajajo brezcarinski uvoz pšenice iz Ukrajine na trge v EU. A vzrok ni (samo) to! V silosih članic EU je od lani ostalo več milijonov ton žit, ki jih zaradi agresivne cenovne ekspanzivne politike Rusije za svojo pšenico (prodajala jo je za manj kot 150 USD/t) niso uspele prodati. A bo skladišča do žetve potrebno sprazniti. Se pa po drugi strani zaradi suše v zahodni Evropi pričakujejo nižji pridelki.

Borzne cene pšenice v EU so glede na lani na nizki ravni, zato bodo letos najkrajše potegnili tisti, ki jo bodo prodajali med žetvijo.

Primerjava slovenske in EU cen pšenice po posameznih tednih v letih 2022 in 2023 (Vir: tržna poročila ARSKTRP) GLEJ KMEŠKI GLAS ŠT. 24, str. 5

Italija, kjer je prejšnja leta končala domala vsa v Sloveniji odkupljena pšenica s kakovostjo pod 12,5 % beljakovin, in jo niso odkupile naše mešalnice, si je po nekaterih informacijah napolnila zaloge z »brezcarinsko« pšenico iz Ukrajine, zato je njihov trg že zasičen. Po podatkih, ki smo jih pridobili od znanega trgovca z žiti, je mogoče tja trenutno prodati tono krmne pšenice FCO kupec 190 €.

Če bi bila žetev danes, naj bi pri nas predvidoma odkupovali

160 €/t ječmen

170 €/t krmno pšenico

Ob lanski žetvi je bila pri nas odkupna cena

260-280 €/t za ječmen  

300-305 €/t za krmno pšenico  

Evropa brezsramno žrtvuje svoje kmetijstvo

»Komisija EU žrtvuje svoje kmete za določene trgovske in gospodarske lobije,« je zaradi vse bolj omejevalnega in do okoljsko strogega kmetijstva v Uniji komentiral Slavko Trstenjak iz Frankovcev pri Ormožu, sicer tudi člana Sektorskega odbora za žita.

Trstenjak je prepričan, da bo pomemben element za določitev višine odkupne cene tudi letošnje letine pšenice pri nas ponujena cena za odkup pšenice v Srbiji in Slavoniji na Hrvaškem. Ta pa je tačas brez prevoza po toni od 160 do 180 evrov .Tudi v omenjenih državah niso prodali lanske letine, predvidene za izvoz (800.000 ton Srbija, 400.000 ton Hrvaška).

»Odkupna cena pšenice v Sloveniji letos pod proizvodno ceno, ki znaša okrog 280 €/t, ne pride v poštev,« je jasen.

Meni, da je trenutna nizka cena na evropskih trgih posledica velikih količin lanske letine v skladiščih in velike zaloge ukrajinske pšenice letine 2021 in 2022. »EU Komisija je s podpisom sporazuma o brezcarinskem uvozu ukrajinskih pridelkov na evropski trg povzročila kolaps. S takim in podobnimi sporazumi (npr. Mercosur) EU protežira določene panoge gospodarstva in trgovine na račun kmetijstva. V spomladanskih mesecih bi se morala skladišča za novo letino prazniti, ne pa polniti. prav tako večje evropske izvoznice pšenice ( Francija, Nemčija, Romunija,…) niso uspele prodati v arabske in afriške države viške pšenice, ker jih je prehitela Rusija s cenejšo…«.

Države, članice EU na leto pridelajo med 120 in 130 milijoni ton pšenice, uvozijo pa okrog 7 milijonov ton durom ali trde pšenice ter nekaj krmne pšenice. Ker je letna poraba v članicah nekaj čez 100 milijonov ton, mora izvoziti okrog 30 milijonov ton, v glavnem v arabske in severnoafriške države. Ta trg ji je prevzela Rusija z občutno cenejšo pšenico (v sredozemske luke za ceno150 USD/t).  Tudi podaljšanje sporazuma med EU in Veliko Britanijo o brezcarinskem uvozu žit in ostalih kmetijskih surovin pomeni dodaten pritisk na evropske zaloge.

 Slovenija podpisnica protestnega pisma

Da med pridelovalci obstaja bojazen, da letošnje odkupne cene ob žetvi ne bodo pokrile niti osnovnih proizvodnih stroškov, je bilo slišati tudi na sestanku Komisije za odkup in prodajo žit, ko se je na njihovo prošnjo 31. maja z njimi sestala kmetijska ministrica Irena Šinko.

Predstavniki Komisije so jo seznanili s problematiko mlinarjev in pridelovalcev pšenice, ki je povezana z ukrajinsko krizo, saj na trgu zaznavajo uvoz poceni moke. Pridelovalci pšenice pa se soočajo s povečanim izbruhom bolezni kot posledice povečanih padavin.

Kot so nam sporočili s kmetijskega ministrstva, je ministrica  na sestanku povedala, da bo ministrstvo razmere na trgu pozorno spremljalo, na ravni EU pa si bo Slovenija prizadevala za čim hitrejšo sprostitev tretje tranše pomoči iz kmetijske rezerve ter da bi bila pomoč kmetom zaradi brezcarinskega uvoza iz Ukrajine namenjena tudi ostalim državam članicam, ne le tistim, ki mejijo na Ukrajino. »Na to je ministrica na zadnjem zasedanju Sveta EU za kmetijstvo tudi jasno opozorila predsedstvo Sveta EU in pristojnega komisarja. Poudarjala je, da ima tudi slovensko kmetijstvo težave zaradi vpliva uvoza kmetijskih pridelkov na naš trg, ki je glede na svojo majhnost še posebej občutljiv. Slovenija je namreč zaradi majhnega tržišča zelo podvržena sekundarnim učinkom zaradi presežkov na trgu EU in s tem nihanju cen. Po trenutnih ocenah beležimo največje težave v sektorju žita, posebej pšenice.«

Ta se sooča s padanjem odkupnih cen, polnimi skladišči in visokimi vhodnimi stroški. Še posebej zato Slovenijo skrbi, kakšne bodo odkupne cene ob žetvi in kako se bo lahko zagotovil ustrezen odkup pšenice. Zato je Slovenija naklonjena sprejemu tretjega paketa ukrepov na ravni EU in uporabi preostalih sredstev kmetijske rezerve, ki pa mora državam članicam omogočiti izbiro sektorjev in omogočiti možnost sofinanciranja.

Slovenija je podpisnica pisma 13 držav članic glede ukrepov, ki so bili sprejeti na ravni EU za pomoč petim z Ukrajino mejnim državam, ker je reševanje zadevnega problema Komisija naslovila le parcialno. Države podpisnice so Komisijo pozvale k ukrepanju na ravni celotne EU.

V skladu z razmerami na trgu in v skladu s potrebami pridelovalcem in glede na razpoložljiva proračunska sredstva pa bo naše ministrstvo sprejelo tudi čim bolj ustrezno obliko pomoči sektorju pšenice.