Tudi stroka in kmetje v SV Sloveniji ugotavljajo, da so nenormalno visoke poletne temperature požgale rastline, čeprav je v tleh marsikje na začetku poletja še bilo nekaj vlage. Letos smo se srečevali že z zimsko sušo in sušo v marcu, tako da je bil zaradi prisilnega dozorevanja marsikje izpad pridelka že pri strnih žitih, pa tudi pri oljni ogrščici. To se je poleti stopnjevalo v dramatične razsežnosti pri okopavinah, najbolj koruzi, oljnih bučah, soji in strniščnih dosevkih, enako na trajnih travnikih ter v trajnih nasadih.

Ponekod se je vegetacija že ustavila, koruze je ovela in oklaski z zrnjem so mali in nepopolni.  Oplodnja v času cvetenja je bila zaradi suše zelo slaba, sedaj rastline že prisilno dozorevajo. Tudi oljne buče že zorijo. So manjše kot bi morale biti. Tudi soja trpi sušo in ne nastavlja toliko strokov kot bi jih morala, krompir zaključuje z debeljenjem gomoljev, njihovo število je manjše.

Dva obraza

Na območju KGZ Murska Sobota, ki vključuje štiri upravne enote, je najhujše na lahkih peščenih prodnatih območjih ob reki Ledava v Prekmurju, ob Muri na desnem bregu, Apaškem polju in še kje. Tam je tudi stopnja poškodovanosti največja. »Škoda je že prisotna na vseh tipih tal po celotnem območju. Ob suši so škodo v kmetijstvu še bolj naredile visoke temperature.  Na trajnih in sejanih travnikih je v celoti izostal en odkos, s tem da so bili že predhodni odkosi manjši od pričakovanih,« ocenjuje Metka Barbarič, na zavodu specialistka za poljedelstvo. Podobno je tudi pri zelenjadnicah in v trajnih nasadih.

Suša se je najbolj pojavila na celem območju UE Ljutomer, saj že en mesec ni bilo dežja, razen manjših količin na posameznih delih do 5 mm na ploho, pravi. Najhujšo podobo kažejo prodna tla v okolici Križevec,  Vučje vasi, Iljaševec, Ključarovec, Lukavec, na območju cele občine Veržej, Krapje, Cven, Mota, Mekotnjak, Stara Cesta, Veščica, Gibina, Pristava.  

Velik izpad pridelka koruze – tudi do 80 %, je tudi slabih 8.000 hektarjih na območju UE Murska Sobota, na ljutomerskem in lendavskem je do dobrih 90 % prizadetih več kot 4.00 hektarjev tega žita,  enako oljnih bučah na slabih 2.000 hektarjih.

»Škoda je ogromna, saj zaradi pomanjkanja padavin in velike vročine, ki dela poljščinam dodatni stres, ni prišlo do normalnega formiranja storžev v koruzi,« pa pravi njen sodelavec Marko Plohol. V letu 2022 je bilo tudi več posejana ajde, kot glavne kulture. Ajda tudi trpi zaradi suše, gre v prisilno cvetenje. Zaradi degradacije travne ruše bo ponekod potrebno dosejavanje, pojasni. Prav tako pa je otežena setev strniščnih dosevkov, zaradi  same izsušenosti strnišč in posledično težje obdelave tal.

Pri oljnih bučah in krompirju je nastopilo predčasno sušenje in odmiranje listov. Usip pridelka bo tudi do 90 % bo pri sadju, do 30 % pri vinski trti.

Zaradi suše je na območju KGZ Murska Sobota skupaj prizadetih

– 22.932 ha poljščin (brez strnih žit):

16.456 koruze,

2.254 ha oljnih buč,

774 ha soje,…

-7.453 ha trajnih travnikov

Ne samo Dravsko in Ptujsko polje

Tudi na območju KGZ Ptuj oziroma Upravnih enot Ptuj, Ormož, Lenart, Slovenska Bistrica in Radlje ob Drvi, so razmere najslabše pri okopavinah (koruzi in oljnih bučah), najhujše je na prodnatem območju Dravskega in Ptujskega polja.

Vodja ptujske enote javne službe kmetijskega svetovanja KGZ Ptuj Ivan Brodnjak sicer poudarja, da je prizadetost posameznih kultur  odvisna od tipa, vrste in globine tal, a skoraj ni območja, kjer posledice suša, še bolj pa velikih toplotnih udarov, ne bi bili vidni.

Z več kot 16.760 hektarji je najbolj razširjena kultura na območju zavoda koruza.  »Letos pa zaradi izredno močne suše z vročinskim udarom, ki je vplival na razvoj koruze prav v času cvetenja, ko je koruza najbolj občutljiva na pomanjkanje talne vlage, pričakujemo velike usipe, na lažjih peščenih tleh pa grozi tudi njen popolni izpad,« ocenjuje. Na posameznih zemljiščih Dravskega in Ptujskega polja so posevki konec julija povsem posušeni, koruza pa ni formirala storža. Na okrog 10 % vseh površin so posevki popolnoma uničeni, na površini okrog 20 % bo izpad pridelka do 80 % in na nadaljnji površini 20 % bo izpad pridelka do 50 %, z vsakim dnem brez padavin pa se ta delež še povečuje.

Zaradi suše je na območju KGZ Ptuj skupaj prizadetih

– 31.777 ha poljščin:

16.760 ha koruze,

10.897 ha strnih žit,

1.220 ha oljnih buč,…

– 23.286 ha trajnih travnikov

– 2.799 ha vinogradov

Krompirja bo malo

Po popisu 2. avgusta (sedaj je še veliko slabše), velik izpad pridelka lahko pričakujemo tudi pri drugih kulturah, pravi. Najbolj bo to vidno pri poznem krompirju, pri nenamakanih vrtninah, bučah. Listi oljnih buč se namreč sušijo, kar vpliva na zmanjšano polnjenje plodov in posledično zmanjšan pridelek bučnic. Ponekod, na lažjih tleh bo posevek oljnih buč propadel.

Poškodovanost poznega krompirja je odvisna od časa sajenja in tipa zemljišča in znaša po oceni od 30 do 80 %. Poškodovanost oljnih buč je od 30 do 100 %. Poškodovanost vrtnin je odvisen od same vrtnine, tipa tal in možnosti zalivanja in znaša od 10 do 100%.

Njegov kolega Marko Černe pa dodaja, da bo na intenzivnih travniških površinah zaradi suše najmanj izpadel en odkos, kar se bo poznalo pri skupno pridelani krmi s travinja. Tudi morebitni nadaljnji odkosi bodo količinsko nižji in manj kakovostni. Pri ekstenzivnih travnikih zaradi pomanjkanja padavin pa praktično ne bo trave druge košnje.

Po podatkih Timoteja Horvata, specialista za poljedelstvo v KGZ Maribor, je zelo podobno stanje posevkov tudi na obočju mariborske, pesniške in ruške upravne enote, ki jih strokovno pokriva ta zavod (ostala območja KGZ Ptuj). 

Kot pravi, je iz dneva v dan slabše tudi stanje zelenjadnic na prostem na več kot 300 hektarjih, pa tudi pri pridelkih oziroma plodovih v trajnih nasadih, zlasti mladih.

Zaradi suše je na območju KGZ Maribor skupaj prizadetih

– 17.520 ha poljščin:

4.470 ha strnih žit,

6.310 ha koruze,

– 312 ha zelenjave na prostem,

– 10.000 ha trajnih travnikov

– 1.200 ha sadovnjakov,

– 6.500 ha vinogradov

Kaj storiti?

Brodnjak govedorejskim kmetijam priporoča, da koruzo predčasno posilirajo, a ko ima le-ta 35% sušine. Na območju prodnatih tal je bila ta stopnja presežena že sredi prejšnjega tedna. Tu naj po dežju, ki upa, da pride čim prej, posejejo mnogocvetno ljuljko. Tam naj do zime opravijo čistilni rez in en dober odkos, ter spomladi eden do dva odkosa. Kmetje pa naj za voluminozno krmo na teh območjih posejejo tudi kakšne krmne mešanice, dodaja Horvat. «Možno je tudi posejati žito za odkos v jesenskem času.«

Ivan Brodnjak: »Kljub visokim cenam poljščin, tistim, ki imajo zemljišča na ekstremno prodnatih tleh, zaradi slabih pridelkov to nič ne pomaga. Zaradi enormnega dviga cen gnojil in drugega repromateriala lahko kmetje zaidejo v finančne težave.«

Posledice bodo daljnosežne

Horvat opozarja: »Zaradi zaustavljenega razvoj plodov in sončnih ožigov na plodovih v trajnih nasadih je blokirana rast ter razvoj cvetnega nastavka oziroma diferenciacijo cvetnih brstov za novo letino 2023 tudi v vseh nenamakanih nasadih, ki jih je na njihovem območju okrog 1.200 hektarjev. Namakanih je le slabih 200 hektarjev – ponekod sistemi zaradi slabega vzdrževanja ne delujejo, v drugih primerih pa ni zadostnega vira vode.«

Podobno razmišljajo tudi na obeh drugih zavodih, a dodajajo, da so zaenkrat najbolj prizadeti mlajši nasadi, kjer koreninski sistem še ni tako razvit. Bodo pa posledice kmalu videne tudi v ostalih. Trajni nasadi sadovnjakov so namreč že sedaj prizadeti do te mere, da bo pridelek zaradi sušnega, temperaturnega in oksidativnega stresa nižji in tudi manj kakovosten. Moteni so namreč tudi biokemični procesi, prisotno je rumenenje in odpadanje listov ter plodov,…

Je pa na sušnih območjih, kjer je kmetijstvo intenzivno, velika težava povečana nitrifikacije,  to je  sproščanje hranil, predvsem dušika iz organske snovi v tleh. »Ker so se posevki posušili in korenine niso več aktivne, dušik v tleh pa se je spremenil v nitratno oblik, ki ni vezana, lahko pričakujemo, ob morebitnih močnih padavinah prekomerno izpiranje nitratov v podtalnico ter posledično poslabšanje kakovosti podzemnih vodnih virov za pitno vodo,« opozarja Marko Černe s KGZ Ptuj.