Kot pomoč kmetijskim gospodarstvom zaradi izpada dohodka pri reji prašičev zaradi posledic epidemije  (preraščanja prašičjih pitancev oziroma težav pri njihovi prodaji za zakol, težav pri prodaji pujskov in plemenskega materiala, padec odkupnih cen), je bilo v dveh ciljnih odlokih doslej namenjenih slabih štiri milijone evrov proračunskih sredstev.

Za prvi val epidemije je bilo v 515 odločbah  izplačanih dobrih 678 tisoč evrov; konec maja letos pa je Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja (Agencija) kot pomoč sektorju zaradi drugega vala izdala še 528 informativnih odločb upravičencem. Tem je odobrenih 3,272 milijona evrov nadomestila. Zahtevkov za prvo pomoč je bilo 734, po analizi podatkov iz leta 2020 bi tem pogojem za drugo pomoč ustrezalo 598 kmetijskih gospodarstev.  

Finančno nadomestilo prašičerejcem v drugem valu epidemije se je nanašalo na obdobje od 1. 11. 2020 do 31. 01. 2021. Tako kot v prvem valu, so bili tudi v  drugem do pomoči upravičeni tisti rejci prašičev, ki so imeli v hlevu najmanj tri GVŽ plemenskih prašičev (merjascev, mladic, plemenskih svinj) oziroma 15 GVŽ prašičev pitance. Višina pavšalnega finančnega nadomestila za drugi val epidemije je znašal 156 evrov na GVŽ  prašičev pitancev in 312 evrov na GVŽ plemenskih prašičev.

Najbolj prizadeti »pitalci«

Številne pitovne prašičerejske kmetije, torej tiste, ki se ukvarjajo samo s pitanjem pujskov, zato, ker na presečni dan – v obeh primerih pomoči je šlo za 1. februarja (2020 oziroma 2021), v hlevu niso imeli nobenega pitanca, torej je bila ob oddaji zbirnih vlog njihova Evidenca rejnih živali mejnega dne 0, so  potegnile kratko. Enako tudi tiste, ko so tega dne pitale manj prašičev, ali redile manj plemenskega materiala, kot sicer. Pa čeprav so veliko časa predpisanega obdobja imeli v hlevih drugačen stalež.

Znani so primeri, ko so kmetije pitance izhlevili 30. ali 31. januarja. Tako jim je do »upravičenosti« pomoči zmanjkal dan, dva. »O pogojih ali presečnih datumih, ki upravičujejo pomoč, tedaj ni nihče vedel. Pa tudi prašiči gredo iz hleva, ko jih lahko v res teh težkih časih prodaš,« se jezi do pomoči prikrajšani kmet iz Slovenskih goric. Ni se želel izpostavljati. Ime je uredništvu znano. Ker je dva dni pred presečnim datumom izhlevil za zakol primere prašiče, je sedaj ob 11.223 evrov!

Zveza prašičerejcev in KGZS v bran prizadetim

O problematiki sta odgovorne na kmetijskem ministrstvu, pod okrilje katere sodi tudi Agencija, ki je izdala odločbe, že nekaj dni zatem seznanila Slovenska zveza prašičerejcev (SZP) in KGZS. Pozvala sta jo, naj prouči možnosti, da bi finančno nadomestilo na kakršen koli način izplačalo tudi »izpadlim« rejam. Teh je bilo veliko tudi v primeru prve pomoči, a so bili tedaj zneski skoraj petkrat manjši.

Prepričana  sta, da bi bilo potrebno »neljubi zaplet« rešiti v obojestransko zadovoljstvo. Tudi tiste reje, ki so bile na izbrani presečni dan v svojih hlevih brez tekačev ali prašičev pitancev ali pa so jih takrat imele bistveno manj, »… prav tako pomembno prispevajo k samooskrbi s slovenskimi prašiči.« Navajata,  da so bilo najbolj oškodovani tisti pitalci, ki sicer vhlevljajo prašiče za pitanje po načelu »vse notri, vse ven«. Zato so bili na presečni datum brez prašičev.

Kmetijski svetovalci na KGZS so na terenu raziskali to problematiko, saj KGZS nima dostopa do spletne aplikacije, kjer se vodijo podatki o staležih prašičev na posameznih kmetijah. Na KGZS so predlagali,  »…  naj se poleg izpisa iz Evidence imetnikov rejnih živali (EIR)  na dan 01. 02. 2021 upošteva tudi drugo dokumentacijo (stalež prašičev na KMG, potrdila o prodaji in nakupu, dobavnice,….), ki dokazuje, da so redili prašiče v obdobju med 01. 11. 2020 in 31. 01. 2021.«

Samo na KGZ Murska Sobota deset prizadetih

Mag. Sašo Sever, na KGZ Murska Sobota specialist za prašičerejo, pravi, da je na osnovi odziva prašičerejcev prišli do podatka, da samo na območju njihovega zavoda na mejni datum dejanskega števila pitancev ni redilo deset rejcev. Številni med njimi tudi nobenega, torej so imeli hleve na dan 01. 02. 2021 povsem prazne, nekaj dni nazaj pa še polne.

Imena rejcev z MID-i njihovih kmetijskih gospodarstev in ali je kmetija vključena v ukrep dobrobit živali (DŽ) je SZP v dopisu posredovala kmetijskemu ministrstvu in so nam tudi znani.

Tudi njegov kolega na KGZ Ptuj, Peter Pribočič, meni, da bi z bazo podatkov iz registra prašičev, s katerim razpolaga MKGP, takšne primere lahko rešili.  »Premiki prašičev so zabeleženi (prihodi in odhodi se javljajo in so dokumentirani). Potrebno bi bilo samo pravilno formulirati zapis v odlokih o izvedbi ukrepa.«

Sledili finančnemu ministrstvu in EU

Že v odgovoru SZP državni sekretar kmetijskega ministrstva mag. Aleš Irgolič navajal, da so se za preseči datum odločili tudi zaradi mnenja finančnega ministrstva. To bi namreč bilo negativno v primeru, če bi se pri upravičenosti prašičerejskih kmetij do pomoči upoštevali podatki o  povprečnem številu živali v turnusu v primeru, če je le-ta višji kot na dan 1. februarja 2021. »To z vidika gospodarne in učinkovite porabe proračunskih sredstev ne bi bilo primerno,« so sporočili kmetijskemu ministrstvu s finančnega.

Mag. Irgolič je prepričan, da  ukrepa, ki ne bi vključeval zgolj upravičence staleža živali na presečni datum, »…  ne bi odobrila Evropska komisija oziroma bi Sloveniji izdala negativno odločitev o združljivosti priglašene sheme državne pomoči finančnega nadomestila pri reji prašičev z notranjim trgom, če bi bilo obdobje staleža živali izven obdobja, ki ga je ukrep zajemal.«

»V Odloku gre torej za upravičene živali v obdobju od 1. novembra 2020 do konca januarja 2021. Torej je podatek iz 1. februarja ustrezen za upravičene živali, ki so na konec opisanega obdobja bile dejansko prisotne na kmetijskih gospodarstvih.« V primeru, če bi upoštevali podatek o povprečnem številu živali v turnusu, pa bi šlo dejansko za neupravičene živali, saj je ta podatek le napoved za stalež  vnaprej (ali bo dejansko tak ali pa ne), ne pa za dejanske živali, ki so prisotne in upravičene do nadomestila v zgoraj navedenem obdobju, pravijo. Pojasnjujejo, da je podatek o povprečnem številu živali v turnusu potreben za druge namene in ukrepe kmetijske politike, npr. za obtežbo z GVŽ po hektarju.

MKGP: edino presečni datum je realni za ukrep pomoči

Ker, še navajajo na kmetijskem ministrstvu, Centralni register prašičev (CRP) vodi poleg stanja prašičev na kmetijskem gospodarstvu na dan 1. februarja vsakega leta tudi premike (prihode, odhode) prašičev. V njem  pa da ni podatkov o rojstvih, poginih in zakolih za domače potrebe. Da bi bili v bodoče vanj vključeni tudi ti, so nam zagotovili, da so že pristopili k njegovi nadgradnji.

»Tako ostaja edini možni datum za upravičenost živali za ta ukrep stalež na dan 1. 2. 2021.« Zaradi vseh navedenih dejstev in pogojev v odloku o pomoči ter omejitev pri načinu izvedbe ukrepa, rejcev, ki so imeli na dan 1. 2. 2021 nizek stalež živali ali so bili celo brez njega, »… ni mogoče drugače ali individualno obravnavati.« Tudi zato ne, ker trenutne uradne evidence ne omogočajo natančne določitve staležev izven presečnega datuma.

»V primeru, da stranka ni prejela odločbe, pa meni, da je upravičena do pomoči, svetujemo, da se posluži pravnega sredstva “Pritožba na molk organa”. Pritožba se vloži pisno na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, 1000 Ljubljana. Pritožbi je potrebno priložiti tudi potrdilo o plačani upravni taksi za pritožbe