V treh desetletjih je bilo v okviru Zadravčevih-Erjavčevih dnevov več kot 900 strokovnih prispevkov predstavljenih okrog 6.000 slušateljem.

Tradicionalno mednarodno znanstveno posvetovanje o prehrani domačih živali je v organizaciji KGZ Murska Sobota letos doživelo že jubilejno, 30. izvedbo. V 36 strokovnih prispevkih – 24 referatih in 12 posterjih, so predavatelji v dveh dneh obdelali področja  prehrane, pridelave krme, selekcije in ekonomike prireje mleka in mesa vseh vrst gospodarske reje domačih živali, najbolj govedi in prašičev.

Tudi letos so s svojimi prispevki sodelovali domači in tuji predavatelji – strokovnjaki kmetijskih in drugih fakultet obeh naših najstarejših univerz (Biotehniške fakultete Ljubljana, Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor in Veterinarske fakultete Ljubljana), Kmetijskega inštituta Slovenije, KGZ Novo mesto, Veterinarske klinike MZ VET iz Pesnice pri Mariboru in družbe za molzno in drugo hlevsko opremo Indihar iz Ljubljane. Iz tujine pa so najnovejša znanja in dognanja z omenjenih področij dodali strokovnjaki s kmetijskega Centra za izobraževanje in raziskovanje Raumberg-Gumpenstein in Rejske zveze Štajerske v Avstriji, iz Hrvaške s Fakultete za agronomijo v Zagrebu, iz Severne Makedonije pa s Fakultete za agronomijo in živilstvo v Skopju.

Namen posveta z več kot 150 slušatelji iz Slovenije in Hrvaške je bil tudi letos najti skupne rešitve, ki bodo omogočile pridelavo še kakovostne krme, sestavo krmnih obrokov, ohranjanje rodovitnosti tal, zmanjšati vročinski stres pri živalih, doseči manjše izpuste toplogrednih plinov, ohranjanje čiste pitne vode in dati zagotovilo potrošniku, da uživa zdravo in kakovostno hrano. 

Posvet je bil tudi letos dobro obiskan.

Znanost-kmetijski svetovalci-kmetje

Tudi letošnje posvetovanje je bilo razdeljeno na več tematskih sklopov. Začeli so s sklopom prehrana govedi, kakovost krme in vpliv na zmanjševanje izločanja toplogrednih plinov, zdravstvene težave govedi v povezavi z neustrezno krmo, avtomatizem pri molži in možnosti  sprotne analitike, panožni krožki v svetovanju, prehrana in presnovne bolezni drobnice. Nadaljevali pa so s prehrano prašičev in reprodukcijskim napredkom, z vhlevitvijo prašičev,… Drugi dan pa so se  dotaknili selekcijskega napredka pri lisasti pasmi goveda ter možnosti uporabe odpadne hrane kot alternative krmil za živali; govora pa je bilo tudi o gnojevki, o agrofotovoltaiki, o dobrobiti prežvekovalcev, prašičev, drobnice in perutnine.

Organizatorji si ves čas prizadevajo, da bi najnovejše raziskovalne dosežke na področjih prehrane, pridelave krme, selekcije in ekonomike prireje mleka in mesa pri gospodarski reji domačih živali  v prvem koraku čim bolj približali širši strokovni javnosti in v drugem rejcem v praksi.

Znanje je gibalo napredka

Organizatorji so prepričani, da se njihov posvet ne bi tako dolgo obržal, če ga kmetijski svetovalci iz vse države ne bi vzeli za svojega in v njem ne videli možnosti nadgradnje svojega znanja. “Prepričan sem, da ste s prenosom znanj do kmetov tudi pripomogli k uspešnemu razvoju kmetij in večji prireji kakovostnega mleka in mesa,” je poudaril direktor KGZ Murska Sobota in predsednik organizacijskega odbora dr. Stanko Kapun.  Po njegovem prepričanju se tako dolgoposvet tudi ne bi obdržal, če organizatorjem po drugi strain ne bi prisluhnile tudi domače in tuje  znanstvene inštitucije. Ki tudi na ta način iz leta v leto predstavljajo nova dognanja in izkušnje iz prehrane domačih živali. V Sloveniji so ob raziskovalnih inštitucijah pomembne tudi specialistične službe KGZS oziroma njihovih zavodov.

Podeljeno je bilo troje priznanj. Poleg Adolfu Penu in Jožetu Puhanu kot začetnikoma posvetovanj, so jo izročili tudi kmetiji Rantaša iz Bolehnečicev pri Svetem Juriju ob Ščavnici. Za dosežke za življenjsko prirejo ju je kmetija pravzaprav prejela dve – za kravi lisaste pasme Nafta in Hišica. (Od leve): dr. Stanko Kapun, Marinka, Davorin in Laura Rantaša ter Anton Slana, župan občine Sveti Jurij ob Ščavnici. V ospredju nadobudna Špela.

Z življensko prirejo nad 100.000 kilogramov so tako iz Rantaševega hleva že tri krave lisaste pasme. 

Krava Nafta je v 10 laktacijah namolzla 100.911 kilogramov mleka s povprečno vsebnostjo 3,72 % mlečnih maščob (3751 kilogramov) in 3,30 % mlečnih beljakovin (3331 kilogramov). To je skupaj maščob in beljakovin 7082 kilogramov.

Krava Nafta

Krava Hišica pa je v 10 laktacijah namolzla 97.571 kilogramov mleka s povprečno vsebnostjo kar 4,89 % mlečnih maščob (4771 kilogramov) in 3,54 % mlečnih beljakovin (3359 kilogramov). To je skupaj maščob in beljakovin 8130 kilogramov.

Krava Hišica.