Kmet Darko Dobnik, ki v Zlatoličju na Dravskem polju na 60 hektarjih obdeluje njive, pretežno na II. in III. terasi reke Drave, kjer je prodnato-mivkasta struktura tal, jih ocenjuje za »skoraj alarmantno« in enači s tistimi iz doslej najhujšega leta 2003. »Že 50 dni ni pri nas izdatno deževalo. Trenutno je največ škode na koruzi, kjer bo v povprečju vsaj 50-odstotni izpad, ponekod še večji. Zelo slabo je pri koruzi, ki je bila sejana v ljuljko konec aprila ali maja,« pravi in dodaja, da na kmetiji, kjer tačas pitajo tudi 120 pitancev govedi domačih pasem, katerih teleta odkupujejo od okoliških kmetov, o zmanjšanju staleža ne razmišljajo, saj imajo voluminozne krme še od lani dovolj. Hujše bo pri kmetijah, usmerjenih v prirejo mleka, saj tam mora biti krma kakovostnejša in beljakovinsko bogata, se boji v njihovem imenu.

Zlatoličje je znano po največji slovenski hidroelektrarni z velikim dovodnim jezom Dravskega kanala, zato voda za namakanje pri njih nikoli ni bila težava. »Zaradi različnih vzrokov že 20 let čakamo na udejanjenje projekta v praksi. Urejena je namreč potrebna dokumentacija, zbrana so soglasja lastnikov, le prepotrebno vodo do njih bi morali fizično pripeljati.«

Novakove iz Ivanovcev na Goričkem na še slabšo stanje v njihovih skoraj 10 velikih sadovnjakih rešuje pred dvema letoma zgrajeni namakali sistem z vodo iz lastne akumulacije s 5.000 kubičnimi metri. Trenutno namakajo 5,6 hektarjev sadovnjakov. Mladi nosilec dejavnosti Adam Novak pravi, da z vodo trenutno še nimajo težav, ne tudi s kakovostjo plodov v sadovnjakih, ki so namakani. »Sicer bo tu pridelka manj za 20 %, a ne kaže slabo. Hujše je tam, kjer pri 1,75 hektarja mladem nasadu sistem za namakanje še niso usposobili, saj je vprašanje, kakšni bodo tam cvetni nastavki prihodnje leto,« je zaskrbljen. Pravi tudi, da je debelina plodov s sadovnjaku, ki se namaka, in tistim, ki se ne, vsaj centimeter. Dodaja, da se zaradi klimatskih sprememb sadjarstva brez namakanja, oroševanja in protitočnih mrež, niti s potrebnimi senzorji za spremljanje vlage v tleh in kamer za škodljivce, v prihodnje ne bo mogoče iti.

Med prvimi, ki je koruzo že prejšnji teden siliral – hitro pa so mu na območju sledili tudi drugi, je bil tudi Milan Kaučevič iz Zg. Pristave pri Lancovi vasi. Pravi, da so na ta način rešili, kar so rešiti dali in čakanje vsak dan bi pomenilo občutno zmanjšanje zelene mase. V sušnih razmerah namreč ni več težava sušina koruze, pač pa dovolj njene zelene mase. »V silosih je okrog 3,7 hektarja koruze. Upam, da bo silaža vsaj približno kakovostna; taka, kot bi morala biti ob običajnem terminu spravila, pa itak ne bo. Za okrog 30 govejih pitancev bo nekaj krme, nekaj suhe pa je imamo še od lani.«