Mlinarstvo je gospodarska dejavnost mletja in predelave žit ter je temeljna prehranska in predelovalna obrt. Kot piše Ignac Habjanič, so sprva ljudje mleli oziroma drobili zrnje na kamnitih ploščah in možnarjih, okoli leta 1000 pr. n. št. pa so se v Egiptu pojavile preproste naprave, ki so drobile zrnje  med stoječim in vrtljivim  kamnom  na ročni pogon in so bile predhodnica žrmelj in mlinov. Prva vodna kolesa najdemo v Mezopotamiji pet stoletij pred Kristusom. K nam so  mline na vodni pogon  prinesli Rimljani iz Male Azije in  jih izpopolnili, saj so jih na začetku poganjali sužnji, kasneje živina in kjer je bil vodni vir pa tudi voda.

Potok

Rogoznica v zaledju našega najstarejšega mesta Ptuj je potok, ki izvira pod vasjo Žikarce in teče skozi vasi Jiršovci, Vintarovci, Janežovci, Placar, Žabjak, Rogoznica, Brstje in Budina. Po imenu potoka se imenuje tudi kraj.

Nekoč je bila struga potoka nekoliko drugačna, saj se je izlival neposredno v reko Drava. Sedaj  pa se  v Budini zliva v potok Grajena, ki se je nekoč v reko izlivala pri mestni klavnici, sedaj pa se združena potoka izlivata v strugo Drave pod jezom za hidroelektrarno v Markovcih. Rogoznica je ime dobila po rogozu, ki uspeva v in ob njeni strugi in ga pri svojem delu uporabljajo sodarji (pintarji). V starih pisnih virih se ime potoka omenja že leta 1290 z imenom  Reusentze. a se je skozi zgodovino spreminjalo.  

Rogoznica se imenuje tudi eno od primestnih četrti Ptuja, nekoč je bila  tudi samostojna občina. Danes ta četrt obsega vasi Nova vas pri Ptuju, Kicar, Podvinci, Pacinje, Spodnji Velovlek in Žabjak ter se razprostirala  na območju nekaj več kot 20 kvadratnih kilometrih, kar jo po površini  in številom prebivalcev uvršča na drugo mesto med četrtnimi skupnostmi in šteje 4180 prebivalcev.

Mlini

Po podatkih, ki nam jih je uspelo zbrskati v Zgodovinskem arhivu Ptuj in izvedeti od še dveh živečih sinov takratnih mlinarjev, je bilo na potoku Rogoznica od izvira pa do izliva 11 mlinov. Sta pa bili dve vrsti mlinov: če je voda tekla na zgornji del kolesa (»nadvlek)«, kar je bilo običajno pri mlinih z zajezitvijo in kanalskim načinom zbiranja vode (mlinščica  in zajza); ali pa je voda poganjala kolo spodaj (»podvlek«), kjer je bilo mlinsko kolo v strugi potoka. Mlini so tudi imeli različno število mlinskih kamnov, običajno po dva, večji po tri. Tretji kamen je bil namenjen za mletje bučnih semen iz katerih se je stiskalo bučno olje. Nekateri mlini so imeli tudi preko transmisije narejen prenos in so lahko žagali tudi hlode v deske.

Na Rogoznici  so bili v 19. in  20. stoletju mlini, katerih lastniki so bili: Ivan Sovič (Strmec), Franc Čuček (Jiršovci), Anton Hrga in Franc Kovačec (oba Vintarovci), Anton Simonič in Franc Čeh (oba Janežovci), brata Potrč z dvema mlinoma v Janežovcih, Ignac Brenčič in Ignac Kekec (oba  Žabjak) ter Franc Rašl  (Rogoznica).

Brenčičev mlin je po davčnih izpisih, ki se nahajajo v pokrajinskem arhivu, mlel še leta 1955, torej najdlje od vse mlinov na Rogoznici.

Merica

Kmetje so v  mlin vozili zrnje z leseno samokolnico (»šajtrgo«), »kankolami«, na »peciklini«, pa tudi s kravjo ali konjsko vprego. Ljudje, ki so v mlin  prinesli zrnje so prisostvovali pri mletju le-tega in tako mlevski izdelek dobili iz svojega zrnja s to razliko, da je mlinar za plačilo svoje storitve vzel delež (»merico«), ki je na začetku znašala 10 % pripeljanega zrnja, z leti pa se je povišala na 18 %. Tak način usluge mletja je bil po pripovedovanju Vlada Korošca, mlinarja iz Zabovcev, v uporabi vse do leta 1980. 

Resnice o mlinarjih

Kar nekaj mlinarjev se je posluževalo goljufij in niso bili nič boljši ali slabši od ostalih obrtnikov. Morda kot zanimivost vprašanje, zakaj so mlinska vrata razdeljena na zgornjo in spodnjo polovico?  To še vedno lahko vidite tudi na nekdanjem mlinu Kekec iz Žabjaka. Odgovor: Da si lahko videl samo polovico tatu. Vprašanje: Na cesti srečaš mlinarja in dimnikarja in oba sta gola, kako spoznaš, kateri je mlinar? Odgovor: Zakličeš »tat« in mlinar se bo obrnil.  Obstaja pa tudi nekaj pregovorov na račun mlinarjev:  Kdor prej pride prej melje, Prazna vreča (žakelj) ne stoji pokonci, Mlinar zna speljati vodo na svoj mlin, V mlinu se vse dvakrat pove.

VIRI:

Zgodovinski  arhiv na  Ptuj; Anton Rihtar Na poti od zrna do kruha; Franček Brenčič, mlinarjev sin, Ptuj, Ignac Kekec, mlinarjev sin, Žabjak, Vlado Korošec,  mlinar Zabovci in Marija Hernja-Masten, zgodovinarka-arhivistka – vse ustne izjave.