Pomembna kulinarična ponudba gričevnatega območja Koga so tudi odlična vina

V počastitev praznika sv. Antona Puščavnika, zavetnika živinorejcev, mesarjev in živine in goduje 17. januarja, je Društvo Antonovanje na Kogu tudi letos pripravilo pester program prireditev, ki potekajo praktično cel  mesec.

Osrednja je bila čurkariada – ocenjevanje, razstava, razglasitev rezultatov in  v okviru odprte kuhinje ponudba kašnatih klobas ali krvavic. Na tem s Hrvaško obmejnem območju, vzhodno od Ormoža, jim pravijo čurke.

Čurkariada

Prireditev v šolski telovadnici je bila minulo soboto sklepno dejanje ocenjevanja, ki je bilo nekaj dni pred tem. Strokovna komisija v sestavi Peter Pribožič (KGZ Ptuj), Irena Kos (KGZ Celje) in Frančka Lebarič (KGZ Murska Sobota), je imela na senzoričnem ocenjevanji pod drobnogledom 25 čurk (14 črnih, 7 sivih in 4 bele) 15 izdelovalcev. Njihova kakovost je iz leta v leto boljša, kar potrjuje tudi podeljenih 12 zlatih, 10 srebrnih, 3 bronasta priznanja ter eno priznanje za sodelovanje. Tudi Pribožič kot predsednik komisije je pohvalil ocenjene vzorce kot zelo dobre, njihova kakovost pa se še izboljšuje. »Gre za zahteven kulinarični izdelek, saj se ocenjuje pečen in vroč izdelek, ki ne sme biti počen, zato je potrebna velika pozornost že v fazi njene izdelave in pečenja,« je dejal in dodal, da je tudi tokrat dobil vsak sodelujoči na ocenjevanju povratno informacijo o morebitnih pripombah komisije. Pohvalil je organizatorje, ki vsako leto vložijo veliko napora tudi v pripravo vzorcev za ocenjevanje.

Vzporedno z njimi pa jih je tudi letos ocenila komisija potrošnikov.

V OKVIR: Zlata priznanja: črna čurka – Franjo Šlebnik (Šalovci, Središče ob Dravi), Renata Požgan (Godeninci, Središče ob Dravi), domačija Žinko (Libanja, Ivanjkovci), Robert Sever (Cven, Ljutomer), Janez Drnovšek (Domžale), Anton Kolarič (Obrež, Središče ob Dravi); bela čurka – domačija Žinko (Libanja, Ivanjkovci), Renata Požgan (Godeninci, Središče ob Dravi); siva čurka – Robert Sever (Cven, Ljutomer), domačija Žinko (Libanja, Ivanjkovci), Davorin Rakovec (Vinski Vrh, Miklavž pri Ormožu) in Romana Perc (Vodranci, Kog).

Za vsakogar nekaj

Osrednji kulinarični dogodek z nastopi osnovnošolcev, domače folklorne in glasbene skupine ter stojnicami s ponudbo izdelkov lokalnih ponudnikov je potekala v obliki odprte kuhinje, kjer je bila obiskovalcem na voljo neomejena količina čurk in zelja, za razvajanje njihovih brbončic pa so bila na voljo odlična kogovska vina.   

Poskusiti je bilo mogoče tudi kašnate klobase različnih slovenskih pokrajin. Največ je bilo seveda domačih, prleških. Svoje izdelke je predstavil tudi podžupan Občine Domžale  Borut Ernestl.

Vstopnica na prireditev je bila tudi srečka za živega prašiča, ki je novega lastnika dobil v Mariboru.

Sočasno je potekala še otroška čurkarijada, podeljena pa so bila tudi priznanja in nagrade 16. likovnega natečaja »Gudeki s Koga« in na katerega se že po tradiciji odzivajo osnovnošolci z obeh strani meje. Pred dvema letoma je organizacijo nad njim prevzela podružnična šola na Kogu in tekmovanje posodobila. Po besedah vodje  podružnice Tanje Novak je topot prispelih čez 300 risbic z več kot 15 šol.

Čurkariada s kulinaričnim razvajanjem velja za najbolje ocenjeno kulinarično prireditev pod okriljem certifikata Jeruzalem Slovenija.

Rast prepoznavnosti

To območje Ljutomersko-Ormoških goric s tradicionalno januarsko prireditvijo gradi svojo prepoznavnost ob vinih prav s to najbolj poznano mesnino domačih kolin.

Slavko Perc, predsednik društva je vesel, da je postala čurka prepoznani in iskani kulinarični izdelek po celi Sloveniji. »Uspelo pa nam je tisto, o čemer nismo na glas govorili – pri izdelku doseči ceno. Mi vemo, da ima danes čurka ceno mesnate klobase, je  izpostavil. Ponosen je, da je s Koga, fare svetega Bolfenka, tam, kjer je sveti Anton, tam, kjer imajo čurke. »Imamo   promotorja čurk, mesarja Matjašeka I. Kogovskega, imamo o čurki svojo himno. Kdo ima to na svetu? Nihče. Mi imamo čurke in vino.«

V OKVIR:

Poznamo bele, sive in črne čurke. Osnova nadeva ob mletem mesu in začimbah je kaša, v večini ajdova (za črne in bele čurke) ali prosena kaša (seve čurke). Izdelava čurk ali kašnatih klobas ima ob kolinah na kmetijah v Sloveniji bogato tradicijo.  Po posameznih vaseh in pokrajinah se izdelava le-teh razlikuje glede na vsebino in obliko nadeva, enako različno uporabo začimb.  Gre za sezonsko in lokalno pripravljeno kulinarično posebnost. Za potrošnike je to zanimiv izdelek, ki je vezan na nostalgijo po domači hrani

Rdeča nit okrogle mize, ki je potekala uvodoma pred kulinaričnim delom, pa je bila  izpostaviti čurko kot kulinarični izdelek in kot turistični potencial, v društvu pa so predstavili tudi 15-letno delo na promociji te mesnine. Kot primer dobre prakse za njeno promocijo so bile izpostavljene prav aktivnosti s Koga.

Fotografije: arhiv organizatorja