Od več kot 300 agrarnih skupnosti, kolikor naj bi jih delovalo na območjih s slovenskim življem, torej tudi v zamejstvu, se jih je večina ohranila skozi zgodovino. Njihovo poslanstvo je bilo spet oživljeno z denacionalizacijo. Na 282 stranih se jih predstavlja skoraj tretjina od omenjenega števila. 

Na krilih tradicije

V sodelovanju z Združenjem predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije, krajevnimi agrarnimi skupnostmi, KGZS in strokovnjaki s tega področja, ga je izdalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Da lastništvo agrarnih skupnosti ni klasično, pač pa je v ospredju – kot že ime pove »skupno«, kjer  nad ekonomsko kategorijo prevladuje socialna vloga in skrb za ohranjanje kulturne krajine, poseljenosti in ne nazadnje tudi Slovenstva, je bilo rečeno na njegovi predstavitvi. Urednica dr. Nevenka Bogataj (Andragoški center Republike Slovenije), je dejala, da je v monografiji spregovoril tihi del slovenske javnosti, tisti, ki je zelo redko povabljen pred mikrofone in je niti ne poznamo. “Ta javnost ima moč znanja in veščin, da upravlja z ekosistemom na tak način, da ga kljub rabi oziroma izkoriščanju ne uniči. Pri agrarnih skupnostih gre za odlično ravnotežje med upravljanjem in varovanjem okolja,« je poudarila.

Agrarne skupnosti, nevidna moč kulturne krajine in poseljenosti.

Da so slovenske agrarne skupnosti pomembno izročilo, ki se prenaša iz roda v rod, in pomenijo v smislu upravljanja s skupno lastnino priložnost in izziv tudi za nove rodove, pa so bili prepričani tudi drugi sogovorniki. Med njimi tudi recenzenta zbornika mag. Dejan Dodič in prof. dr. Andrej Udovč.

Zbornik osvetljuje temeljne pojme o agrarnih skupnostih, njihovo časovno in geografsko porazdelitev ter organizacijo. Kot najstarejša živa domača institucija si zasluži spoštovanje in varovanje.

O delovanju in težavah

Gre za prvi tak zbornik v Sloveniji z obširnim uvodom in zaključkom strokovnjakov s tega področja, v samem jedru pa so po posameznih regijah predstavljene agrarne skupnosti.

Za več kot 80 iz Slovenije in zamejstva je opisano njihovo delovanje, izpostavljene so njihove težave, pa tudi primeri dobrih praks.

Pri pisanju je sodelovalo več kot 110 avtorjev. Kot so sporčili s kmetijskega ministrstva, ki je bil tudi pobudnik za to publikacijo, zbornik nadgrajuje tudi prizadevanja prakse in nekdanje nacionalne Zveze agrarnih skupnosti  ter sedanjega Združenja predstavnikov agrarnih skupnosti, ki so v samostojni državi skupaj z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano postavila temelje njihove nacionalne regulacije.

Izpostavljeno je bilo, da so agrarne skupnosti jedra za trajno gospodarjenje s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči ter za skupno uresničevanje interesov prebivalcev na podeželju, ohranjanje njihove poseljenosti in običajev ter razvoj podeželja.

Odpraviti ciklo razseljenih dedičev zemljišč

Tudi kmetijski minister dr. Jože Podgoršek je ponovil, da je namen zbornika v prvi vrsti spoznavanje posamezne agrarne skupnosti in njenih težav, pa tudi izpostavljanje njihovih poslanstev. Dodal je, da bo po šestih letih od sprejema Zakona o agrarnih skupnostih (2015) kmetijsko ministrstvo v parlamentarne postopke vložilo novelo tega zakona.

“Z njim bomo med drugim predlagali nove rešitve v zvezi z davčno problematiko agrarnih skupnosti, v zvezi s statusom le-teh ter druge rešitve v zvezi s postopki. Izpostavil bi predvsem ureditev vprašanja dedičev zemljišč, ki do sedaj ni bilo rešeno. Več pravic se v tem primeru daje predsedniku agrarnih skupnosti in ostalim članom.«  Nemalokrat so dediči skupne lastine neznani in razseljeni po celem svetu.

Andrej Hafner, na kmetijskem ministrstvu vodja Sektorja za pravno sistemske zadeve v kmetijstvu in je že vrsto let povezovalni člen z agrarnimi skupnostmi ter sodelujoči pri pripravi novele zakona, pa je prepričan, da je bil z izdajo zbornika ter pripravo novele zakona narejen velik korak naprej. »Agrarne skupnosti dajejo vasem vitalnost. Poleg tega pa se ljudje medsebojno povezujejo, kar je v današnjih časih zelo pomembno«.