Leto 2020 je bilo za pridelavo poljščin leto presežnikov, ugotavljajo tudi v slovenskem predstavništvu semenarja SAATBAU Linz iz Avstrije.  »Zlasti za pridelavo koruze,« izpostavlja Zvonko Glažar, produktni vodja SAATBAU Slovenija. Omenjena družba, ki je na našem trgu prisotna od leta 2013, je na področju popestritve ponudbe semenskega materiala koruze, strnih žit, soje in različnih mešanic, v smislu pestrosti ponudbe storila pomemben korak naprej.

Za vsako njivo najprimernejše seme

Marjeta Mohorič, direktorica hčerinske družbe SAATBAU Slovenija spomni na znano dejstvo, da je za Slovenijo  v smislu kmetijske pridelave značilna zelo velika pestrost, saj imamo na sorazmerno majhnem prostoru države več zelo različnih pridelovalnih območij, ki se med seboj razlikujejo glede mikroklimatskih in talnih razmer. »V takšnih pogojih ima ta avstrijski zadružni semenar zelo širok izbor hibridov pomembno vlogo za uspešno poljedelsko pridelavo,« poudarja Mohoričeva.

Da bi na področju pridelave koruze, ki je tudi pri nas najbolj razširjena poljščina  (zadnja leta raste na skoraj 70 tisoč hektarjih, od tega za zrnje na slabih 40 tisoč hektarjih, ostalo je koruza za silažo), prišli do najbolj primernih hibridov za posamezno makrolokacijo,  vsako leto SAATBAU Slovenija pripravi več kot 40 demonstracijskih poskusov koruze za zrnje in silažo. »Vsi poskusi so javno požeti, vrednoteni in njihovi rezultati objavljeni na naši spletni strani  www.saatbau.com/si, del podatkov z njih pa je tudi v tiskanem Sortnem izboru  najprimernejših sort oziroma hibridov za setev v prihajajoči rastni sezoni. In to tako semena hibridov koruze, kakor semena ječmena, pšenice in soje,« nadaljuje Zvonko Glažar.

Družba SAATBAU Slovenija rezultate vseh poskusov objavlja na svoji spletni strani www.saatbau.com/si.

SAATBAU Akademije

Podjetje SAATBAU Slovenija je rezultate poskusov vsako leto predstavilo tudi na tradicionalni in zelo dobro obiskani strokovni prireditvi SAATBAU Akademiji, ki je bila tradicionalno v začetku decembra na dveh lokacijah. V okolici Murske Sobote za vzhodno in v okolici   Ljubljane za zahodno Slovenijo. 

S pomočjo tujih sodelavcev na njih niso predstavili samo dobre kmetijske prakse  iz tujine in iz prve roke podali priporočila glede pridelave, pač pa so razglasili tudi rezultate in podelili nagrade najboljšim v njihovi edinstveni in na trgu zaščiteni akaciji SAATBAU Rekorder in SAATBAU Zmagovalec.

Slednje nagrade vsako leto podelijo tistim najboljšim pridelovalcem, ki so imeli v tekočem letu najvišje hektarske pridelke v skupinah koruze, pšenice, ječmen in soja. SAATBAU Rekorderji pa so tisti, ki so morebiti presegli absolutno najvišje pridelke v vseh letih doslej trajanja akcije. Določeno leto ni nobenega rekorderja, potem so lahko v večih skupinah.  Za obe akciji se morajo  pridelovalci, ki sejejo njihova semena oziroma hibride predhodno prijaviti.

Koronski čas je tisti, ki je tudi to prireditev, kakor vsa javna spravila demonstracijskih poskusov koruze,  odpihnil. V zvezi s tem Marjeta Mohorič pravi, da je leto 2020 prineslo rekordne pridelke koruze za zrnje, silažne koruze, pšenice in ječmena. Ekipa SAATBAU Slovenija bo pridelovalce Rekorderje in Zmagovalce obiskala ta mesec in jim podelila posebna priznanja.  

V OKVIR:

Dobra setev, dobra žete s strokovnim svetovanjem SAATBAU Slovenija!

Koruzno leto

»Setev koruze je bila pravočasna in v optimalnem času, vendar je koruza zaradi suhega in hladnega vremena zaostajala v rasti za 10 do 14 dni. Skozi rastno dobo se je potem izmenjevalo poletno deževje in toplo vreme, brez izrazitih vročinskih valov in koruza je hitro lahko nadoknadila zamujeno,« se spominja pridelovalnih pogojev 2020 produktni vodja SAATBAU Slovenija Zvonko Glažar.

Pravi, da v kolikor v panonskem delu Slovenije pogosto govorimo o primanjkovanju  vlage v času vegetacije, lahko za letošnje leto rečemo, da smo imeli deficit vsote efektivnih temperatur.  »Marsikje pa smo srečali tudi območja, kjer je koruza presegla rekordne pridelke iz »koruznega« leta 2018,« je še podčrtal.

Zaradi slabega vremena v jeseni se je tudi žetev poskusov koruze SAATBAU, kakor te poljščine sploh, marsikje zavlekla v november. Zvonko GLAŽAR je ob tem dodal: »Zaradi spreminjajočih vremenskih razmer letošnji rezultati poskusov med različnimi lokacijami – v primerjavi z minulimi leti, niso statistično primerljivi. Za vsak poskus je potrebno upoštevati lokalne vremenske razmere, kar se še posebej odraža na vlagi koruze v času spravila. Najboljši odgovor o potencialu pridelka da povprečni rezultat posameznega hibrida več lokacij skozi več let. V SAATBAU sledimo kvalitetnemu prikazovanju rezultatov in nikoli ne izpostavljamo posameznega poskusa, temveč vedno le povprečje. Večkrat sem že dejal, da za prikaz potenciala posameznega hibrida en poskus ni poskus ter eno leto ni leto.«

Zvonko Glažar: do relevantnih podatkov posameznih hibridov na eni lokaciji na podlagi pridelkov večih let.

Marjeta Mohorič, direktorica SAATBAU

Slovenija: „Leto 2020 je bilo leto presežnikov. Povprečni hektarski pridelki so se gibali znotraj običajnih pridelkov pri koruzi za zrnje od 15 do 18 ton suhega zrnja, pri silažni koruzi pa od 70 do 85 ton zelene mase. Dosegli pa smo tudi rekordne pridelke, višje od navedenih. Samo en podatek pa nikoli ni merodajen, zato v SAATBAU Slovenija vedno predstavljamo povprečne rezultate poskusov, tako posameznih hibridov, kot posameznih lokacij in jih primerjamo skozi leta.“

Spletna stran

Rezultate vseh poskusov bodo na voljo na njihovi spletni strani in v katalogu Sortni izbor 2021  po 1. decembru 2020.

V slovenskem hčerinskem podjetju avstrijske zadruge SAATBAU obljubljajo, da bodo s svojim poslanstvom nadaljevali, zavedajoč se, da lahko rekordni pridelki zrastejo samo iz najboljših semen. Da bi ohranili stik s kmeti, bodo dobre kmetijske prakse in priporočila za pridelavo sproti objavljali na svoji novi in posodobljeni spletni strani www.saatba.com/si, Facebook strani SAATBAU LINZ SLOVENIJA in Youtube kanalu Saatbau Slovenija. Priporočajo, naj jih spremljate, saj boste izvedeli marsikaj koristnega in zanimivega.