Vse predelajo v kar 65 različnih izdelkov – marmelade, džeme, žganja, sadne destilate, kise, sokove, sirupe in bučno olje.

Nekoč je bila to običajna kmetija na zahodnem Goričkem, ki se je na gričevnatem svetu ob poljedelstvu ukvarjala tudi z živinorejo in je tudi ta delovala po načelu samozadostnosti, saj so hrano in krmo pridelali doma.

Ljubezen do kmetovanja je bila tako močna, da je Martin po šolanju na kmetiji šoli ostal doma. Usmeril se je v dejavnost, kjer je zaradi naravnih pogojev videl svojo poslovno priložnost – v sadjarstvo. »Ne v klasični pridelavi jabolk ali hrušk, pač pa v nekaj, kar drugi nimajo,« pravi. In prav to – biti izviren, ga vodi že vse od leta 2000, ko je kmetijo prevzel.

Kmetija

Netipična sadjarska je. »Kot prvi v Sloveniji smo leta 2000 zasadili intenzivni nasad kutin, tri leta zatem pa še prvi nasad nešpelj,« se spominja. Omenjeni sadni vrsti sta ostali vse do danes, tem pa so dodali še nasade oreha in aronije. Danes obdelujejo skupaj za okrog tri hektarje intenzivnih nasadov, poleg tega pa imajo še skoraj pol hektarja ekstenzivnih sadovnjakov starih sort sadja.

Nekoč 5-hektarska kmetije se je danes povečala vse do 28 hektarjev njivskih površin, na katerih pridelujemo žita – piro, pšenico, koruzo, pa tudi oljnice kot sta soja in oljne buče. Nekaj malega je tudi gozda.

Na kmetiji je poleg klasične kmetijske pridelave poljščin in sadja  od leta 2004 registrirana tudi predelovalna dejavnost sadja (Sadjarstvo Ficko s.p.). Martin je prepričan, da za nove prijeme v kmetijstvu ni nikoli prepozno, čeprav je vsak začetek težak, je povezan z veliko denarja in tudi z ogromno potrebnih dovoljenj. »Ves čas vlagamo v posodobitev dejavnosti in praktično samo obračamo denar. Upam, da bodo naši nasledniki nadaljevali in jim bo tedaj lažje.« Pretiranih razpisnih sredstev niso bili nikoli deležni.

»Ker gre za živilski obrat, je papirologije pri nas več kot preveč in nam vzame veliko časa in denarja. O tem sploh ne smemo razmišljati, ker če bi se s tem obremenjevali, bi že zdavnaj prenehali ali pa sploh ne bi začeli. Tako, kot so to storili mnogi.«

Predelava sadja

Ker prodaje svežega sadja kutin in nešpelj ni bilo, so se že kmalu po prvem obiranju, leta 2004, odločili za predelavalo tega sadja v končne izdelke Na tej poti jim je takrat veliko pomagala specialistka za dom, družino in dopolnilne dejavnosti Ivanka Donko iz KGZ Murska Sobota. »Tudi vzpodbujala nas je na samem začetku. Ko se je upokojila, pa tudi žal nobene pomoči več ni.« Sedaj  se Fickovi večkrat uspešno obrnejo po pomoč na Gospodarsko zbornico Slovenije.

»Tudi danes je naša glavna dejavnost predelava prav vsega pridelanega  sadja v različne izdelke, najbolj marmelade in džeme (marmelade s koščki sadja). Prav iz tega razloga na kmetiji ne prodajo niti kilograma svežega sadja, pač pa ga še nekaj dokupijo od svojih kooperantov.

Da so se povsem specializirali v marmelade in džeme, priča podatek, da tačas pridelujejo kar 10 vrst klasičnih marmelad, marmelad brez dodanega sladkorja imajo 6 različnih vrst, enako toliko različnih mešanih marmelad z različnimi dodatki, dva sadna džema.  

A tu se seznam njihovih izdelkov ne konča, saj imajo lastno žganjekuho za domače sadne destilate 11 vrst ter sadne likerje 17 vrst.  Potem pri njih nastajajo tudi paleta dveh sadnih sokov, treh sadnih sirupov, petih zeliščnih kisov ter klasični jabolčni in grozdni kis, imajo pa tudi lastno bučno olje.

Proizvodnji program Sadjarstva Ficko s.p. obsega: linijo 10 vrst klasičnih marmelad iz enega sadja: kutin, grozdja jurke, hrušk viljamovk, jagod, marelic, breskev, malin, jabolk, sliv in višenj; linijo marmelad brez dodanega sladkorja 6 vrst iz enega sadja: breskev, marelic, jagod, grozdja jurke, sliv, hrušk viljamovk; linijo 6 vrst različnih mešanih marmelad, ki jim pravijo tudi »nore« ali nenavadne mešanice: aronije-hrušk viljamovk, buč-jabolk-ingverja-cimeta, bezga-breskev, buč s praženimi bučnimi semeni, grozdja jurke-kutin in bezga-hrušk viljamovk. Iz skupine sadnih namazov sta kupcem na voljo še 2 sadna džema ali marmeladi s koščki sadja: gozdne borovnice in jagode. 

V lastni žganjekuhi pridobivajo 11 vrst sadnih destilatov ali žganj iz enega sadja: kutin, nešpelj, marelic, domače hruške, breskev, češenj, hrušk viljamovk, sliv, jabolk, grozdja jurke in aronije ter 17 vrst sadnih likerjev: kutin, grozdja jurke, nešpelj, aronije, bezga, jagod, višenj, oreha, konoplje, pelina, malin, robid, črnega ribeza, borovnic, fig, muškatnih buč in mešanice različnih zelišč.

Izjemen niz izdelkov iz sadja pa zaokrožujejo sadni sokovi iz kutin in jurke, sadni sirupi iz bezga, bezga z limeto in meto, zeliščni kisi iz timijana, žajblja, bazilike, kopra in pehtrana ter klasični jabolčni in grozdni kis. In seveda domače bučno olje.

»To je naš trenutni nabor izdelkov. Skoraj vsako leto dodamo kaj novega,« pravi sogovornik.

  Marmelad, da te glava boli.

Prodaja

»Že od začetka smo razvijali široko prodajno mrežo,« je njegov odgovor, kje vse je mogoče priti do njihovih izdelkov. Tako prodajajo v okviru lastne trgovine na kmetiji, pa v številnih butičnih z zdravo hrano ali pridelkih in izdelkih s kmetij, turističnih točkah in turistično-informacijskih centri, hotelih in sejmih po vsej Sloveniji, njihovi izdelki pa se pojavljajo tudi na stojnicah tržnic in različnih prireditev. Prodajajo tudi v tujino.

Stojnice s svojimi izdelki imajo vedno lično urejene.

Martina veseli, da so s svojimi marmeladami in džemi vse bolj uspešni tudi v javnih zavodih. »Prej to ni bilo mogoče. V zadnjih letih zaradi kmetijske politike, ki je uspela, da lahko javni zavodi do 20 % lokalne prehrane naročajo mimo razpisov, je lažje in smo prisotni v kar nekaj osnovnih šolah ter vrtcih.« Kar zadeva načrtov, pa pravi, da je teh  več kot dovolj, za vsaj deset let naprej jih imajo. Vsekakor je  še vedno na prvem mestu posodobitev predelovalnih dejavnosti in povečanje njene zmogljivosti, novi izdelki, nova oprema, novi strojni park. »Pa tudi sin Jaka ima svoje načrte, ki pa jih bomo seveda s skupnimi močmi realizirali.«

Prijeten sogovornik je priznal, da je sprva vložil ogromno energije v povezovanje ponudnikov na področju kmetijstva in turizma, saj še pred poldrugim desetletjem ljudje niso želeli sodelovati. »Časi se spreminjajo in počasi se najdemo enako misleči,« pripomni,  vesel, da se je tudi tukaj obrnilo v pravo smer.  

S svojimi izdelki že od samega začetka njihove dejavnosti sodelujejo na državnih ocenjevanjih Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju. Čez 70  različnih zlatih in srebrnih priznanj in kar pet znakov kakovosti za njihove izdelke potrjuje izjemno kakovost. Po najvišjih mestih posegajo tudi mednarodnih ocenjevanjih žganih pijač na Kozjanskem,  s svojim kutinovim sokom so zlato in dvakrat veliko zlato medaljo osvojili tudi na mednarodnem  ocenjevanju sadnih sokov v okviru sejma Agra. Tudi na lokalnih ocenjevanjih so njihovi izdelki vedno v samem vrhu.

Mladi prevzemnik primarne pridelave

»Leta 2004 smo se v dopolnilno dejavnost predelave sadja sprva res odloči zato, ker za naše vrste sadja ni bilo odkupa. Bolj pa nas je v tej smeri gnalo spoznanje, da sadje nikoli ne dosega dobrih tržnih cen,« pojasni Martin, zakaj je storil korak v to smer. Pri predelanem sadju  namreč cene za svoje izdelke lahko oblikujejo sami. 

Ker je sin Jaka končal študij agronomije, je od leta 2017 nosilec dejavnosti pridelave sadja in poljščin kot mladi prevzemnik; nosilec predelave pa je ostal Martin. Sicer je v zelo razvejano delo na kmetiji, zlasti predelave, vključena tudi partnerka Brigita. Kot se pošali Martin, je s  svojo kuharsko izobrazbo dodala samo piko na »i« v predelavi, kuhanju ter mešanju različnih okusov in si v sadjarski predelavi kruh služi tudi sama.

»Moram poudariti, da ob konicah, ko se pobira sadje ali je kakšno drugo večje opravilo,  z veseljem na pomoč priskočijo tudi ostali otroci, sestre, sosedje in dobri prijatelji.«

»Na naši kmetiji predelujemo samo sveže sadje. To pomeni, da sadje predelujemo, ko določena vrsta dozori. Vse se začne meseca maja z jagodami in konča decembra z nešpljami.

Letna poraba pa se iz leta v leto razlikuje, saj je naša dejavnost odvisna od letine in vremenskih razmer – toča, suša, pozeba,… Tako v naših sadovnjakih, kot tudi pri naših kooperantih. Neposredno ne prodamo niti kilograma svežega sadja, pač pa ga kot surovino še vsako leto dokupujemo.«

Lično urejena prodajalna na kmetiji.

Gasilci, kulturniki,..

Čeprav delo na kmetiji, še bolj pa pri predelovalni dejavnost takšne vrste in obsega, kakršnemu so se zapisali Fickovi, terja kar nekaj ljudi, najdejo čas tudi za svoje konjičke, zlasti pa za delovanje na humanitarnem področju.

Celotna družina – od Martina in Brigite ter otrok s partnerji so globoko zapriseženi gasilskim vrstam, saj včasih kar vsi od hiše gredo na intervencijo. Fickovi so opravili ogromno gasilskih izobraževanj, usposabljanj in specialnosti ter opravljajo vodstvene funkcije v domačem društvu, občinski gasilski zvezi Rogašovci, Pomurski gasilski regiji in tudi v Gasilski zvezi Slovenije.

Martin in Brigita plešeta pri domači folklorni skupini, kar štirje iz družine nastopajo v domači dramski skupini, zelo aktivni so tudi na področju turizma v občini. Martin kot eden najboljših sodnikov na področju gasilsko športnih tekmovalnih disciplin v Sloveniji je redni sodnik na najpomembnejših mednarodnih tekmovanjih (gasilska olimpijada), je poveljnik občinske in namestnik poveljnika regijske gasilske zveze. Odlični sodnici sta tudi partnerka Brigita in hčerka Maja; Brigita je tudi članica Društva podeželskih žena Občine Rogašovci, sam je bil tudi krajevni in občinski svetnik,…

Iz izkušenj Martin še pove, da so v Avstriji pri njihovih potrošnikih izdelki predelovalnih dejavnosti na kmetijah veliko bolj cenjene od naših, čeprav se trend v to smer počasi obrača tudi v Sloveniji. »Predelava na kmetijah ima  tam  neprimerno večjo podporo s strani države in državnih inštitucij. Takšne dejavnosti imajo v naši sosedi vsaj za dve tretjini manj papirologije v vodenju evidenc in poročanj, manj pa je tudi drugih zahtev. To se pri njih iz leto v leto dodatno izboljšuje.« Pripomni še, da tam državni organi prihajajo na kmetije in jim svetujejo ter pomagajo, kako priti do investicijskega denarja. Vse to se dogaja kar pri njih doma. »Mi pa moramo pošiljati kupe in kupe papirjev v Ljubljano.«

Poleg klasičnih polnitev za široko uporabo, je sleherni izdelek iz njihove zares bogate palete pakiran tudi v različne darilne programe –  škatlice, košarice, zabojčke in podobno.

—