Nakup večinskega deleža v Panviti s strani  hrvaške družbe, katere dejavnost s kmetijstvom nima prav nobene veze, odmeva. Zaskrbljeni in nemočni so, čeprav je jasno, kdo je do tega pripeljal.

Vsi so tudi pri tem prevzemu najbolj zaskrbljeni nad dejstvom, da po veljavnem Zakonu o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) novi lastnik, potem, ko lastniško prevzame pravno osebo, avtomatsko pridobi tudi veljavne zakupne pogodbe o obdelavi državne zemlje, ki sta jih prevzeti in Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (Sklad) pred tem sklenila. Potem, ko tuji lastniki razpolagajo z našimi resursi in ima z njo svojo strategijo, lahko to v končni fazi dolgoročno oslabi prehransko neodvisnost Slovenije.

Država nima pravice, da bi razpolagala s svojo lastnino

V Sindikatu kmetov Slovenije so v sporočilu za javnost poudarili, da je prodaja večinskega deleža podjetja v gospodarskem svetu povsem običajno, da pa je prodaja skupaj s pravico do uporabe in upravljanja državnih kmetijskih zemljišč  nekaj povsem drugega.  »Zdaj je zadnji čas, da se odločevalci v korist slovenskega naroda postavijo zase in za nas ter ob poteku zakupnih pogodb odvzamejo državna kmetijska zemljišča pravnim subjektom v večinsko tuji lasti”.

Podobno razmišlja tudi Roman Žveglič, predsednik KGZS, ki se je prav tako zavzel za spremembe ZKZ v smislu, da bi ob menjavi lastnikov pravnih oseb prišlo do prekinitev starih in sklenitev novih najemnih pogodb.

To da so s SKS predlagali že ob prodaji Perutnine Ptuj ukrajinskemu lastniku (2018), ki tako posredno pri nas obdeluje več kot 4.000 hektarjev državne zemlje. Tudi tedaj, da ni bilo prave politične volje za spremembo zakona. »Tako kot to velja za fizične lastnike,  bi si morala tudi država vzeti pravico, da s svojo lastnino sama razpolaga”, je poudaril Žveglič.

S KGZS so nam sporočili, da bodo resorno kmetijsko ministrstvo  ponovno pozvali k pripravi sprememb ZKZ na način, da zakupna pogodba med pravno osebo in Skladom preneha z dnem, ko pride do univerzalnega pravnega nasledstva (npr. prodaja ali drug način spremembe lastništva deleža ali celotnega podjetja). »Za ta kmetijska zemljišča Sklad pripravi novo ponudbo za zakup in išče nove zakupnike. S predlagano spremembo bi izenačili položaj pravnih oseb s fizičnimi osebami pri zakupu kmetijskih zemljišč v lasti države.« 

Za fizične osebe že sedaj velja, da ob spremembi lastništva kmetije zakupnih razmerij s Skladom praviloma ne morejo prenašati na tretje osebe oziroma se te lahko prenaša zgolj na ožje družinske člane (ob prenosu kmetije na mladega prevzemnika).

Odpraviti parcialne interese

Izjava ministrice za kmetijstvo Mateja Čalušić na TV Slovenija, ko je ob prodaji tega slovenskega agroživilca podjetju, ki je v večinski zasebni lasti in da s kmetijstvom doslej ni imelo opravka,  »… je vsak komentar odveč,” zgovorno kaže na njeno razpoloženje.  Priznava, da morda v preteklosti nismo znali ali bili pripravljeni prepoznati prehransko strategijo kot nacionalno strategijo in se pri tem tvorno in gospodarno obnašati tudi do agroživilskih podjetij. “Treba se je strateško in ciljno usmerjeno odločiti, kako bomo namenjali denar in same subvencije v kmetijsko panogo,” je poudarila; v zvezi s poskusi, da bi lahko (s sedaj ponovno zahtevano vsebino) že leta 2019 spremenili ZKZ, pa je dejala, da so bili očitno prevečkrat parcialni interesi premočni, da bi lahko prišli do dogovorov na najvišji ravni.

Ministrica je v oddaji dejala tudi, da se zavzema, da mora biti v smislu samopreskrbe države s hrano prehranska veriga med vsemi deležniki sklenjena. “Ustrahovanje, da se nam lahko kar koli dogaja okrog prehranske varnosti in samooskrbe ob taki podjetniški potezi, to je prva stvar, ki se nam ne bi smela dogajati v sklopu sodelovanja med samimi deležniki.« 

Zagotovila je še, da se na ministrstvu zavedajo problematike upravljanja zakupljenih kmetijskih zemljišč: “Absolutno bomo spremljali, da se kmetijska zemljišča upravlja brez mahinacij, to je ključno, ne glede na to, ali imajo to v zakupu posamezna podjetja ali pa kmetijska gospodarstva, in absolutno iskali optimalnejše rešitve.”

Na prodajo Panvite je za nas komentiral tudi mag. Dejan Židan, na mestu predsednika uprave do leta 2010 Polaničev predhodnik, je pa bil zatem  kmetijski minister. Pravi, da je morda sedaj napočil čas za drugačno politiko pri upravljanju državnih kmetijskih zemljišč; agrarni ekonomist ljubljanske biotehniške  dr. Emil Erjavec pa obžaluje, da se v naši državi ni uspelo razviti dovolj dobrih podjetij ali skladov, ki bi na področju agroživilstva igrali pomembno vlogo pri takšnem razvoju dogodkov, kot ga pri nas igrajo s Hrvaške. Prepričan je tudi, da do prodaje Panvite (še) ne bi prišlo, če ta konec lanskega leta s Skladom ne bi podaljšala zakupnih pogodb za zemljišča, ki jih obdeluje.

Predčasno podaljšanje zakupnih pogodb  

Na Skladu smo izvedeli, da sta bili s Panvito 27. 12. 2023 sklenjeni dve pogodbi o podaljšanju zakupa – za 3003 hektarjev in za 4 hektarje zemljišč in veljata do 31. 12. 2033.

Na vprašanje, zakaj so jih za skupaj kar 2.089 parcelnih številk v več kot 95 % primerih podaljšali kar dve leti pred iztekom veljavnosti prejšnjih (za številna zemljišča pa bi se veljavnost prejšnjih zakupnih pogodb iztekla šele konec leta 2026, 2027 ali celo 2028, po naših podatkih pa se je le za 6 parcel njihova veljavnost iztekla 31. 12. 2023) in ali je takšno dejanje njihova običajna praksa, na Skladu odgovarjajo: »Predhodno podaljšanje zakupne pogodbe je skladno z določili Pravilnika o zakupu kmetij in kmetijskih zemljišč. V konkretnem primeru je šlo za izkazana vlaganja s strani družbe Panvita, Kmetijstvo in proizvodnja hrane d.o.o, tudi  v zemljišča Republike Slovenije, s katerimi v imenu in za račun države gospodari Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Te določbe pravilnika veljajo za vse zakupnike enako, za pravne in za fizične osebe.«

Lahko predčasno zakupne pogodbe s Skladom podaljšajo tudi zakupniki iz vrst fizičnih oseb?

»Prenos zakupnega razmerja med fizičnimi osebami ureja Pravilnik o zakupu kmetij in kmetijskih zemljišč. Ta določa pogoje, kdaj se zakup lahko deduje in tudi v katerih primerih se lahko zakup prenese še za časa življenja. Pravilnik uporablja podobne rešitve kot veljajo v Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev. Drži tudi, da je prenos med drugim omejen na sorodstveno razmerje ob še nekaterih dodatnih pogojih.«