Slabi obeti za pomoč za pridelovalno leto 2024, enako za intervencijo vezane dohodkovne podpore.

Razmere na globalnem trgu z žiti, najbolj prav s pšenico, se od t.i. kovidne krize, še bolj pa zaradi rusko-ukrajinske vojne, pa tudi klimatskih sprememb, že nekaj let zaostrujejo, to pa se močno odraža na slovenskem trgu. Ta je zaradi svoje majhnosti in nizke samooskrbe s krušnimi žiti itak zelo ranljiv že ob majhnih pretresih.

Že vrsto lete so ekonomski kazalniki  naših pridelovalcev tudi glavnega krušnega žita negativni, svojo dno pa dosegajo zadnji dve leti, ko so po hektarju dosegli več kot 300 evrov izgube, leta 2023 pa celo več kot 500 evrov.

En milijon evrov manj

Poziv nevladnih kmetijskih organizacij – Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Zadružne zveze Slovenije in Sindikata kmetov Slovenije že ob lanski žetvi, ko je bilo zaradi nizkih odkupnih cen na vidiku  še eno ekonomsko porazno leto, zato naj Vlada RS pridelovalcem za tržni leti 2023 in 2024 iz svojega proračuna zagotovi finančno pomoč, se je le delno uresničil.

Konec lanskega leta jim je bilo na podlagi posebne uredbe  na račun visokih stroškov v pridelavi in tržnih neravnovesij za leto 2023 izplačanih okoli 2,8 milijona evrov ali po hektarju slabih 110 evrov.

To vladno potezo pa nekateri razlagajo kot nekakšno kompenzacijo za leta 2023 dodeljeno evropsko pomoč kmetijskim sektorjev, ki so jih prizadeli specifični problemi (nenadni porasta cen energije in kmetijskih inputov od jeseni 2021 dalje (Covid, agresija Rusije na Ukrajino)

in so vplivali na ekonomsko sposobnost preživetja kmetijskih proizvajalcev (najbolj prav pridelovalcev pšenice), a je bil ta denar namenjena popoplavni sanaciji.

K višini evropske pomoči bi bilo lahko dodani še 200 % iz nacionalnega proračuna, torej bi bilo lahko po tej računici sektorju pšenice na voljo okrog 3,8 milijona evrov.

Pomoč za leto 2024

Tudi člani komisije za odkup in prodajo žit so na delovnem sestanku pri kmetijski ministrici konec leta med drugim spomnili na zaostrene tržne razmere pri pridelavi pšenice in jo pozvali, naj preuči možnost vzpostavitve podpore tudi za leto 2024.

Na ministrstvu pravijo, da podpore pridelovalcem pšenice po vzoru odloka, ki je bil novembra lani sprejet za leto 2023, v letošnjem letu (za lani) niso načrtovane. Ocenjuje namreč se, da so bili lanski pridelovalni stroški (glede na leto 2023) celo za 10 % nižji, pri približno enakih odkupnih cenah pa da so se cenovno-stroškovne razmerja pri pridelavi pšenice v letu 2024 celo nekoliko izboljšala oziroma so se glede na leto 2023 zvišala za 8 %. Je pa res, dodajajo, da ostaja za skoraj 20 odstotnih točk pod povprečjem zadnjih petih let. »Na podlagi trenutnih znanih podatkov ocenjujemo, da so ekonomske razmere pridelave pšenice v letu 2024 zaradi nižjih stroškov pridelave nekoliko boljši kot v izrazito slabem letu 2023.« S tem so dejansko zavrnili možnost pomoči pridelovalcem za leto 2024.

Proizvodno vezana plačila

Ker je sektor pšenice pri nas v trajni krizi, poudarjajo omenjeni nevladniki, so že lani zahtevali, naj se z letom 2025 ponovno uvede proizvodno vezano plačilo ali intervencija vezane dohodkovne podpore za pšenico.

Kmalu po tej pobudi, julija lani, so na kmetijskem ministrstvu menili,  da je sicer predlog glede na to, da je ta sektor v težavah, realen, a da je pred uvedba le-tega potrebno spremeniti naš veljavni Strateški načrt Skupne kmetijske politike (SN SKP) oziroma vse namere za spremembo priglasiti EU Komisiji; še prej bi se morala sprememba uskladiti z ostalimi sektorji, ki so že v shemi pomoči (drobnica, goveda, krave dojilje,  mleko v gorskih območjih, zelenjava in beljakovinske rastline). Glede na dolgotrajno proceduro pa so dodali, da bi lahko morebiti to podporo v praksi začeli izvajati šele z letom 2026.

A kot so nam v zvezi s tem pojasnili pred koncem lanskega leta, je pri  vezani dohodkovni podpori najbolj bistveno, da je za sektor, ki jo je deležen, uradno dokazan kot sektor v težavah.

Za obstoječe vezane dohodkovne podpore za različne vrste rejnih živali, ki so sedaj v intervenciji, se je denimo dokazovalo na podlagi ekonomskega kazalnika bruto dodana vrednost (BDV) na uro efektivnega dela, in to v študiji, ki jo je pripravila Biotehniška fakulteta Ljubljana.                                                                                                                                                                                                                                                                                                      

»Rezultati študije „Analiza vplivov sprememb SKP med obdobjema 2014–2022 in 2023–2027 na ekonomiko kmetijskih gospodarstev (KMG) s pomočjo modela kmetijskih gospodarstev za Slovenijo, so bili posodobljeni v letu 2023, in sicer je študija v letu 2021 pri analizi upoštevala povprečje cen treh let obdobja 2018–2020, študija v 2023 pa je upoštevala povprečje cen treh let obdobja 2020–2022,« so poudarili na kmetijskem ministrstvu in dodali, da se razmerja med sektorji na podlagi ekonomskega kazalnika BDV/h efektivnega dela na podlagi povprečja novih cen niso spremenila.

»Na podlagi navedenih izsledkov se v 4.  spremembo SN SKP za obdobje 2023–2027 za Slovenijo trenutno ne namerava vključiti vezane dohodkovne podpore za pšenico.«

Površin, zasejanih s pšenico, je vsako leto manj: s slabih 40.000 hektarjev leta 1991 so se po letu 2014  te skrčile pod 30.000 hektarjev in v tem območju  vztrajajo že  desetletje.

Kriza pri pridelavi pšenice se odraža tudi v letnem odkupu. Glede na skupno pridelano količino, ki znaša okrog 150.000 ton,  je odkup manj kot polovičen, od tega v slovenskih mlinih ostane le okrog 50.000 ton krušne pšenice. To pa je manj kot tretjina naše porabe navadne pšenice za prehrano ljudi.

7-letna pomoč pridelovalcem pšenice le še spomin

V letih 2015–2020 je bilo za sektor pšenice namenjenih 5 % letne nacionalne ovojnice za neposredna plačila, v letih 2021 in 2022 pa 4,65 % ovojnice. Povprečna proizvodno vezana hektarska podpora se je v letu 2022 znižala za približno 2 %, s 113 evrov na 110 evrov.   

Z novim SN SKP 2023-2027 so bile podpore za pridelovalce pšenice ukinjene. Kot so nam pojasnili na kmetijskem ministrstvu, so modelske kalkulacije ljubljanske biotehniške fakultete pokazale, da sektor žit ni bil v težavah in da so v težavah rejci govedi, drobnice, krav dojilj in krav molznic, ki so danes tudi deležni intervencij vezane dohodkovne podpore.

Podpore so bili deležni vsi pridelovalci pšenice, ne glede na to, ali je bila le-ta namenjeno za živalsko ali humano prehrano.