Neogreta tla kot posledica hladnega in mokrega vremena  so razlog, da letošnja setev koruza za zrnje in silažo glede na lani zamuja za teden  do 10 dni, zato se bo terminsko spet približala času, ko so to tudi pri nas najbolj razširjeno poljščino sejali pred desetletji, torej zadnji dekadi aprila.  Mestoma so tla za setev že suha, ponekod je v njih še preveč vlage.

Setev se je tudi v ravninskem delu Prekmurja začela ta teden, na težjih tipih tal pa se zemlja za to šele pripravlja. Tudi Sambtovi iz Lukačevcev pri Moravskih Toplicah (na fotografiji gospodar Robi) so s setvijo na predvidenih  42 hektarjih šele na začetku. Na poljedelski kmetiji imajo zasejanih še 54 hektarjev strnih žit, bučam za olje pa načrtujejo 10 hektarjev.

Po podatkih statistike smo lani v Sloveniji koruzi skupaj namenili 72.672 hektarjev, od tega slabih 42.000 hektarjev za zrnje, ostalo za silažo kot glavni ali naknadni (strniščni) posevek. To je glede na leto pred tem 1581 hektarjev manj, zmanjšanje pa je bilo izključno pri koruzi za zrnje. Kljub temu so bile lanske površine od leta 2010, ko so spet v porastu, absolutno druge najvišje.

Pregovor Kakšna setev, takšna žetev vsako leto zagotovo ne velja, zato pridelovalci  upajo na podobno letino kot lani, ko je bilo zaradi zelo vročega in suhega poletja ter solidnih pogojev v času cvetenja spravilo rekordno zgodnje, že v začetku septembra. Solidni so bili tudi hektarski pridelki – 9,2 tone suhega zrnja in 43,7 tone silaže, s povprečno odkupno ceno 165,8 evra pa se pridelovalcem tudi lani na prvi pogled računica ni izšla. S strani Kmetijskega inštituta Slovenije izračunani stroškovni ceni  216 evrov za tono suhega zrnja, katere osnova je bila pridelek 10 ton po hektarju, 30-odstotna vlaga v zrnju ob žetvi in njeno sušenje na 14 %, so pridelovalci na hektar zabeležili okrog 500 evrov izgube. Po tem bi prag pokritja stroškov dosegli šele ob pridelku 13,1 tone. Zaradi dejansko zelo nizke vlažnosti zrnja ob spravilu (povprečno pod 20 %) je večina pridelovalcev presegla prag pokritja stroškov oziroma je lastna cena ob tako nizki vlagi v zrnju po naših izračunih znašala krepko pod 190 evrov in je bil prag pokritja stroškov pridelave dosežen že ob 11,2-tonskem pridelku.

Ob tem pa nekaj optimizma vliva tudi dejstvo, da se je stroškovna cena od leta 2022 ob že omenjenih izhodiščih inštituta v tem času po toni znižala za 30 evrov (z 246 evrov na 216 evrov), podobni lanski pa naj bi bila tudi letos.

(Fotografija Luka Valentin Grabar)