Če je priprava zemlje za sejanje tega tudi pri nas najbolj razširjenega žita potekala ob pomanjkanju padavin, je zatem prepotrebni dež pogoje setve močno spremenil, ponekod pa jo celo malo zavlekel. S tem se strinja tudi prekmurski kmetovalec Franc Vitez (na fotografiji).

Lani smo v Sloveniji koruzi namenili dobrih 71 tisoč hektarjev, od tega 41.402 hektarja za zrnje, ostalo za silažo. To je bilo  po letu 2005 največ površin. V času osamosvojitve in prva leta po njej je koruze pri nas zorela na več kot 85 tisoč hektarjih.

Omejitve zaradi širjenja koruznega hrošča so njene površine po letu 2000 občutno zmanjšale. Napovedati, kako bo letos, je težko, a po trendih sodeč je njena setev zadnjih pet let v porastu. Lani je bila glede na sprejemljive cene mineralnih gnojil in nafte zelo zanimiva tudi njena odkupna cena. Zaradi velikih vložkov kot posledica rekordno visokih cen kmetijskih repromaterialov bo takšno dohodkovnost letos težko ponovila.

Fotografija: Luka Valentin Grabar