Zaradi zgodnje žetve koruze in spravila drugih poznih poljščin je bilo pričakovati, da bo tudi setev ozimin poteka v zelo ugodnem času, a so obilne padavine v drugi polovici septembra,  pa tudi v prvi tretjini oktobra, ko je ponekod padlo več kot 100 litrov dežja in več na kvadratni meter, to opravilo zelo  otežile.  Mnogi pridelovalci ječmena tako njegovo setev v prvih dnevih oktobra, ki je za to  najugodnejše, niso opravili, pa tudi pšenica kot najpomembnejše krušno žito marsikje ne bo posejana do 25.  oktobra, ki je  optimalen za vznik in razrast. Vremenski pogoji  za jesensko vseeno niso tako ugodni. Zato kmetijska stroka s kmetovalci pričakuje, da se bo predpisani rok iz strateškega načrta 2023-2027 za zeleno odejo na njivskih površinah letos s predpisanega 15. novembra prestavil na 1. december.  Med redkimi, ki jsosetev pšenice na 31 hektarjih in rži na 11 hektarjih že v celoti opravili, so Kranjčevi iz Martjancev pri Murski Soboti (na fotografiji), številne setev zaradi razmočenih tal še čaka.

Po najnovejših podatkih je bilo letos v Sloveniji posejanih okoli 173.500 hektarjev njiv ali za 2 % manj kot lani. Krepka polovica omenjenih površin ali okrog 98.000 hektarjev je bila namenjena pridelavi žitom za zrnje, torej strnim žitom in koruzi. Kakšne bodo te površine prihodnje leto je težko napovedati, a velikih nihanj glede na razpoložljive njivske površine in utečeni kolobar ni pričakovati.

Razmerje med ozimnimi žiti in koruzo za zrnje ostaja v razmerju 55:45, v času od osamosvojitve pa se je močno spremenila struktura v segmentu strna žita, saj se površine krmnih strnih žit – najbolj na račun ječmena in tritikale – krepijo, strna krušna žita pa pridelovalci sejejo vedno manj, le še okrog 30.000 hektarjev.  Razlogov, zakaj tako, je kar nekaj, glavna pa sta ekonomski vidik, drugi pa zahtevnost v tehnologiji pridelave. Letos so se močno okrepile površine industrijskih rastlin, zlasti soje (za skoraj 40 %, na 4.162 hektarjev) in buč za olje (za 26 %, 3.739 hektarjev), zeleni krmi z njiv pa je namenjenih nekaj več kot 53.000 hektarjev.

(Fotografija: Luka Valentin Grabar)