Kljub manjka padavin v času glavne spomladanske vegetacije ter kar petih poletnih vročinskih valov, ko so bili z več kot 40 oC  skoraj povsod preseženi temperaturni rekordi, je za nami relativno ugodna letina. To se je odrazilo tudi v rekordno zgodnjem spravilu koruze in nizki vlagi zrnja. Obilne padavine sredi oktobra so časovno nekoliko prestavile intenzivnost spravila koruze, z njo pa tudi setev ozimin. Sicer bi se po obetih prve dni oktobra oboje končalo neobičajno zgodaj. Tako pa je bila glavnina ozimnih žit tudi v Pomurju kot pokrajini, kjer tovrstnim poljščinam namenijo največ površin, zasejana v zadnji triadi oktobru, kar pa je glede na običajni termin relativno ugodno. Ker so bili letos kljub okrog 150 mm oktobrskim padavinam/m2 (poletje je bilo suho), letos tudi pogoji setve zelo ugodni, je pričakovati, da je bilo z ozimno pšenico kot najpomembnejšim krušnim žitom v Sloveniji zopet zasejanih vsaj 35 tisoč hektarjev, kar je praksa zadnjih, za setev ugodnih let. Zaradi lanske moče oziroma takrat septembrskih poplav  je bila letos pšenica požeta s kar 11,3 % manj površin kot leto pred tem, torej le z dobrih 31.100 hektarjev.  Leta 2013 je bilo s 35.096 hektarji v zadnjih letih sejanih največ ozimne pšenice.

Tudi Vitezovi iz Tešanovcev, ki obdelujejo 80 hektarjev, so s setvijo ozimin že zaključili: 14 hektarjev so namenili oljni ogrščici, 24 hektarjem pa ozimnim žitom, od tega 15 ha pšenici. Denis (na posnetku), bodoči naslednik Vitezove kmetije, je očetu Francu tudi pri delu s traktorjem že v veliko pomoč, že nekaj let pa je v njegovi domeni tudi setev. Zaradi manj obhodov in nižjih stroškov pri setvi prisegajo na kombinacijo čelnega diskastega valja ter pred sejalnico še roto brana.