Nemoteno je potekala žetev koruze za zrnje, enako priprava zemlje za setev in sama setev ozimin. Kot so napovedovali vremenoslovci, se je vreme v noči na nedeljo skisalo in nenavadno ohladilo, saj so se temperature več kot prepolovile. Že hribe nad 500 metrov, ponekod pa tudi nižje, je ponoči pobelil sneg in napovedal, da se zima hitro približuje. Da bi val lepega vremena kmetje čim bolj podaljšali, so vsa ta opravila marsikje potekala iz sobote na nedeljo dolgo v noč.

Ker so kmetje tačas sredi žetve koruze in se je setev ozimnih žit šele prav začela, večina njih upa,  da je hladno in mokro vreme le prehodnega značaja in se bo lepa jesen še nadaljevala. Po nekaterih ocenah je žetev koruze za zrnje šele na dobri polovici, setev ozimin pa se je šele prav začela.

Po podatkih in izkušnjah zadnjih let bodo kmetje tudi letos med ozimnimi žiti namenili največ površin krušni pšenici, sledijo površine z ječmenom, tritikalo in ržjo. Ker je pridelava krušnih žit zahtevna, njena kakovost pa velikokrat ni odvisna samo od kmetovega dela,  pa tudi odkupna cena žit za mline je že vrsto let za naše pridelovalce glede na naše pridelovalne pogoje nezanimiva, se površine, namenjene krušnim žitom vse bolj krčijo; v velikem porastu pa je setev krmnih žit. Ne le, da je njihova pridelava manj zahtevna, tudi vložki so veliko manjši,   hektarski pridelki teh žit pa so večji, za povrh pa lahko kmetje ta žita pokrmijo živini in tako unovčijo ali kompenzirajo žita z višjo dodano vrednostjo v obliki prodanega mleka ali mesa.

Po zadnjih, sicer še začasnih podatkih, je bilo letos v Sloveniji požetih 27.268 ha krušne pšenice in pire Njena pridelava se je od osamosvojitve naprej drastično znižala (leta 1991 39.433 ha in leta 2010 31.946 ha; med leti 2012 in 2019 pa se je pridelava najpomembnejšega krušnega žita pri nas zmanjšala kar za 7.859 ha!).

Naši kmetje in kmetijske gospodarske družbe so ječmenu lani namenili 21.139 ha (leta 1991 skoraj trikrat manj, 7.863 ha, leta 2010 pa 18.730 ha). Enako je v porastu tudi pridelava tritikale kot prav tako pomembnega krmnega žita. V zadnjih dveh desetletjih so se namreč njene površine povečale kar za več kot šestkrat, lani na 5.804 ha. Preveliki optimisti bi morali biti, če bi upali, da se bo letos trend obrnil v korist krušnim žitom.