Predstavniki obeh po Zakon o promociji kmetijskih pridelkov in živil tudi sestavljajo večino v 13-članskem Sektorskem odboru za žita, v njem pa sta tudi predstavnika Zadružne zveze Slovenije, Zveze društev ekoloških kmetij Slovenije, in po en član kmetijskega ministrstva ter Obrtno podjetniške zbornice Slovenije.  V zvezi z IK smo pojasnila dobili na kmetijskem ministrstvu.

V katerih skupinah živil  se shema že  izvaja?

Shema IK se zaenkrat aktivno izvaja v sektorjih mleka, mesa (govedo, prašiči in perutnina) in sadja. Vsi certificirani proizvajalci za navedene sektorje so objavljeni na spletnih straneh ministrstva:

https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-kmetijstvo-gozdarstvo-in-prehrano/o-ministrstvu/seznami-certificiranih-proizvajalcev/

V katerih skupinah je tačas postopek notifikacije predloga sheme IK v EU?

V postopku notifikacije pri Evropski komisiji trenutno ni nobene specifikacije.

Kako daleč je predlog specifikacije sheme IK, saj je bilo o tem govora že na lanskem sejmu AGRA, ko naj bi se pogovori med deležniki nadaljevali že tisto jesen.  Kdaj bi se lahko shema začela izvajati v praksi?

Pogovori so se nadaljevali, kot je bilo tudi dogovorjeno. Problem je nastal na relaciji KGZS – GZS-Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, ker ni bilo doseženo soglasje okoli osnutka specifikacije za IK žita. Sestanek sektorskega odbora za žita je bil ponovno v juniju.

V shemo Izbrana kakovost Slovenija (IK) za žita se bodo vključili tako sektor pridelave žit, kot tudi mlevska in pekarska industrija, zato je bilo na sestanku ugotovljeno, da je potrebno medsebojno uskladiti različne parametre za posamezne sektorje. Dogovorjeno je bilo, da se do naslednjega sestanka sektorskega odbora, ki bo v septembru, pripravi usklajen osnutek specifikacije za IK žita. Verjamemo, da bo tokratna verzija specifikacije usklajena med obema vlagateljema in da bomo lahko naredili korak naprej.

Shema za IK žita v letošnjem letu še ne more zaživeti, saj lahko predpisani postopek potrditve specifikacije pri ministrstvu in kasneje še na Evropski komisiji, traja predvidoma tudi eno leto. Šele po potrditvi specifikacije, bi se lahko proizvajalci začeli certificirati za to shemo in s tem označevati proizvode z označbo “Izbrana kakovost Slovenija”. 

Ministrstvo je prejelo še dve vlogi za priznanje označbe IK, in sicer za drobnico in za med, vendar sta obe vlogi še v fazi dopolnjevanja pri vlagateljih. Vlogo za označbo IK za drobnico sta skupaj vložili KGZS in Gospodarsko interesno združenje (GIZ) mesne industrije Slovenije, vlogo za med pa Čebelarska zveza Slovenije (ČZS). Enaka časovnica kot za IK žito, velja tudi za ostali dve vlogi.

Za katere skupine kmetijskih pridelkov in  živil so sheme IK se še v načrtu?

Shema IK je zaenkrat namenjena označevanju kmetijskih pridelkov in živil iz sektorjev pridelave in predelave, kot jih opredeljujeta Zakon o promociji kmetijskih pridelkov in živil (sektor pridelave in predelave mleka, pridelave in predelave mesa, pridelave in predelave sadja, pridelave in predelave vrtnin, pridelave in predelave žit, pridelave in predelave oljnic, pridelave in predelave grozdja ter pridelave medu) in Pravilnik o postopku priznanja označbe “Izbrana kakovost”.

Ministrstvo si prizadeva, da bi se v shemo IK vključili vsi sektorji pridelave in predelave kmetijskih pridelkov in živil, kot tudi sektor ribištva.

Kako dolgo v najboljšem  primeru traja postopek IK za določeno skupino živila od začetka do zaživitve le-tega v praksi?

Sam postopek priznanja označbe IK je predpisan v Pravilniku o postopku priznanja označbe »Izbrana kakovost« (Uradni list RS, št. 79/15 in 32/18). Pravilnik med drugim predpisuje pogoje tako za vlagatelje kot posebne pogoje za same proizvode z označbo IK. Shema IK je odprta za vse proizvajalce in vključuje obvezujoče specifikacije proizvodov, katerih upoštevanje preverjajo neodvisni certifikacijski organi, ki jih imenuje pristojni organ (Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin).

– Vlagatelj(i) morajo pripraviti specifikacijo, v kateri pridelovalci in predelovalci sami določijo posebne lastnosti kmetijskih pridelkov ali živil in zahteve glede porekla. Specifikacija lahko poleg postopkov za pridelavo in predelavo vsebuje tudi zahteve za skladiščenje, pripravo za trg, način trženja;

– po prejemu popolne vloge, ministrstvo na spletnih straneh objavi predlog specifikacije, ki je v javni obravnavi 30 dni. V tem času lahko vse pravne ali fizične osebe s pravnim interesom podajo pripombe na specifikacijo;

– morebitne prejete pripombe in predlog specifikacije se pošlje v presojo še strokovni komisiji, ki jo sestavljajo slovenski strokovnjaki s področij, na katere se nanaša vsebina specifikacije, to je predstavniki Biotehniške fakultete (BF), Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS), KGZS, Veterinarske fakultete (VF) in certifikacijskih organov;

– strokovna komisija predlog specifikacije obravnava na skupnem sestanku s pripravljalci specifikacije in poda pripombe in predloge za popravke;

– vlagatelj mora specifikacijo popraviti v skladu s pripombami strokovne komisije. Po ponovnem pregledu popravljene specifikacije se strokovna komisija opredeli glede utemeljenosti vloge za priznanje označbe;

– po pozitivnem mnenju strokovne komisije, ministrstvo pošlje specifikacijo v postopek notifikacije na Evropsko komisijo;

– postopek notifikacije je namenjen preprečevanju trgovinskih ovir pri vstopu proizvodov na tuje trge, ki bi lahko nastale zaradi različnih zahtev, ki jih sprejmejo države članice EU in Svetovne trgovinske organizacije;

– v postopku notifikacije lahko pripombe na predlagano specifikacijo podajo tako Evropska komisija kot tudi ostale države članice;

–  postopek notifikacije lahko traja tudi do enega leta;

–  po končanem postopku notifikacije, ministrstvo potrdi specifikacijo za določen sektor in jo objavi na spletnih straneh MKGP;

– po potrditvi specifikacije se lahko proizvajalci prijavijo v postopek certificiranja pri certifikacijskih organih, ki jim ob izpolnjevanju vseh zahtev specifikacije izdajo certifikate;

– po prejemu certifikatov lahko proizvajalci pričnejo s proizvodnjo oziroma označevanjem proizvodov z označbo IK.

Celoten postopek lahko traja eno leto ali več, odvisno od pripomb prejetih na specifikacijo na nacionalnem nivoju oziroma v postopku notifikacije pri Evropski komisiji ter posledično ažurnost vlagatelja.