Koruzni hrošč kot največji škodljivec za to okopanino – od leta 2003 se z njegovim pojavom srečujemo tudi v Sloveniji, letos našim pridelovalcem ni povzročil toliko gospodarske škode, kot prejšnja leta. Morda je bil razlog za njegov še množičnejši pojav vreme, morda kolobar ali pa čisto nekaj tretjega. Mag. Špela Modic, ki se na Kmetijskem inštitutu ukvarja s tem področjem pravi, da bo za učinkovito obvladovanje tega škodljivca v prihodnje potreben »celovit pristop«. Meni namreč, da bo za uspešno spopadanje z njim sočasno potrebno izvajati več ukrepov. Najpomembnejši je vsekakor kolobar, potem obdelava tal, gnojenje, prestaviti čas setve na zgodnejši termin, izbira hibridov z močnejšim koreninskim sistemom, mag. Modičeva pa meni, da bi kazalo preučiti tudi možnost biotičnega varstva. To je uporabo entomopatogenih  nematod za zatiranje hroščevih ličink; pa tudi metode z nizkim tveganjem: zbeganje samcev s feromoni namreč zmanjšuje potencial parjenja in odlaganja jajčec.