To med drugim potrjuje tudi njihovo medletno, 10-odstotno povečanje skupnih prihodkov. Ne na račun višjih odkupnih cen, pač pa v količinski rasti pri odkupu in prodaji v njihovih štirih kmetijskih oskrbnih centrih. Kot poudarja direktor Slavko Petovar je glede na leto 2016, ko je bila zadruga zaradi nespametnih odločitev poslovodstva v največji krizi, ta rast že več kot 50-odstotna. Splošna kmetijska zadruga (SKZ) Ljutomer-Križevci, ki je leta 2012 z združitvijo dveh sosednjih zadrug – Kmetovalec Ljutomer in Klas Križevci, postala enovita, je namreč lani ustvarila za več kot 12 milijonov evrov prihodkov.

Tudi na tej zadrugi s 191 člani in 26 zaposlenimi,se je lani – poudarja direktor, pokazalo slabo stanje v naših prehranskih verigah. Položaj kmetov in zadrug se je kljub temu, da v Sloveniji pridelamo premalo hrane za svoje potrebe, poslabšal. Tržni viški, najbolj pri mesu, so namreč ostajali, živina pa je preraščala. Pa tudi odkupne cene poljščin v času spravila potem niso odražale razmer na trgu.  Kljub povečevanju cen hrane v trgovinah in večjim prodajam v le-teh, kmet na koncu ni bil deležen povišanja. Še več: odkupne cene kmetijskih pridelkov in mesa so namreč bile v letu 2020 na nižjem ravni, kot leto poprej.

Vloga in teža zadrug vse večja

Da je pomen zadružništva na produkcijsko-predelovalni verigi vse močnejši in je izzvenel njen po krivici v preteklosti pripisan negativni prizvok, se strinja tudi predsednik zadruge Alojz Štuhec. Prav zadružni sistem je tisti, ki »… daje neko svetlo luč tistim, ki so na primarni stvarni pripravljeni ustvarjati. To kmetje in zadruge nedvomno smo.«

Kot predstavnica Zadružne zveze Slovenije se je ponedeljkovega letnega zbora prleških zadružnikov udeležila Alenka Žnidaršič Kranjc, ki upa, da bosta kmet in zadržni sistem v domači verigi preskrbe s hrano dobila mesto, ki si ga zaslužita. To dokazuje tudi lanska turbulenca, odražena v primarni produkcijski verigi.

Ljutomersko-križevski zadružniki se že od lani intenzivno pripravljajo na 150. obletnico ustanovitve prve zadruge na Slovenskem. Kot zadružna hranilnica je ta bila 1872. ustanovljena prav v Ljutomeru. Ni bila pomembna le za krepitev kmetijske pridelave, pač pa tudi narodove identitete.

V zadrugi so na področju rastlinske proizvodnje lani načrtovali letni odkup 14 tisoč ton pridelkov, dejansko so ga realizirali skoraj v višini kar 20 tisoč ton. To pomeni 28-odstotno rast. Zaradi odlične letine so načrt najbolj presegli pri koruzi, pa tudi strnih žitih.

Enako rast so dosegli tudi pri živalski proizvodnji, zlasti govedi, manj pri odkupu prašičev. Odkup mleka se tudi povečuje. V okviru zadruge od leta 2014 deluje tudi Oljarna Ključarovci, kjer so lani stisnili nekaj več kot 53 tisoč litrov čistega bučnega olja ter izdelali dobrih 105 tisoč litrov solatnega olja. Na  svojih objektih v Ključarovcih imajo tudi manjšo solarno elektrarno. Zavedajo se, da nobenega razvoja ni brez investicij in vlaganj v nove tehnologije in kadre. Zaradi dviga konkurenčnosti se bodo letos lotili niza investicij za povečanje zmogljivosti v oljarni, skladiščih žit in v drugih prostorih ter v hladilnici.

Slavko Petovar: »Slogan zadruge – Podpiramo verigo dejavnosti lokalnega kmetijstva, bo osrednje vodilo pri našem delovanju in poslovanju tudi v prihodnje. Zato je pomembno nadaljnja krepitev medsebojnega zaupanja v lokalnem okolju in krepitev spoznanja, da smo skupaj na trgu močnejši. Eni brez drugih nimamo nobenih možnosti za poslovni preboj in s tem izboljšanje pogojev poslovanja in gospodarjenja.«

Direktor Slavko Petovar na nedavnem letnem zboru članov v Ljutomeru.