Potrdila se je naša napoved in letošnja odkupna cena ječmena je za natanko enkrat nižja od lanske, ko je bila po toni od 260 do 280 evrov. Pridelovalci si ne želijo, da bi se podobno zgodilo s pšenico kot najpomembnejšim krušnim žitom. Tudi žetev pšenice zamuja in se v skladu z ječmenom napoveduje slaba letina.

Na sestanku kmetijskih nevladnih organizacij (doslej je to bila Komisija za odkup in prodajo žit Slovenije) so se z namenom izmenjave mnenj bližajoče se žetve pšenice včeraj sestali v Gornji Radgoni.

Slabi obeti

Predstavniki KGZS, Sindikata kmetov Slovenije in Zadružne zveze Slovenije so izpostavili, da bo letošnja letina slabše kakovosti in z nižjimi hektarskimi pridelki, to pa zaradi neugodnega vremena, ki je povzročilo razvoj številnih bolezni. Ugotovili so, da je iz podatkov Tržno informacijskega sistema Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (Agencija) razvidno, da je odkupna cena v primerjavi z lanskim letom nižja za več kot 40 odstotkov. To pa da je posledica neomejenega uvoza pšenice iz Ukrajine v EU (okrog 20 milijonov ton), posledično so tudi njenih velikih zalog v EU (okrog 40 milijonov ton). Po nekaterih podatkih naj bi bilo v EU kar 60 milijonov ton lanske pšenice, to je 60 % vse njene letne porabe.  Po drugi strani pa se stroški pridelave niso pri nas niso znižali, saj je setev potekala v času, ko so se beležili visoki stroški kmetijskega repromateriala.

Strinjali so se, da so pridelovalci žit trenutno v težkem položaju, in če bodo prepuščeni trgu, se bo pridelava žit že z naslednjo sezono krepko zmanjšala, kar bo slovensko samooskrbo z žiti dodatno znižalo.

Klic na pomoč

Slabi obeti, ki izhajajo iz nizke odkupne cene in slabih pridelkov ječmena, so bili razlog, da so na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS naslovili pisni poziv, v katerem naj jim takoj stopi naproti in ukrepa.

• Omeji naj uvoz žit ter mlevskih izdelkov iz Ukrajine oz. ukrajinskega porekla

• Slovenskim pridelovalcem žit zaradi porušenega delovanja trga, ki je posledica ukrajinske krize, nameni finančno pomoč v višini razlike med dejansko odkupno ceno žit v Sloveniji (referenca tržni informacijsko poročilo za trg pšenice in koruze Agencije) in lastno ceno (izračunano s strani Kmetijskega inštituta Slovenije, KIS).

Po čem bo pšenica?

Izhajajoč iz odkupne cene tone ječmena, ki je letos pri odkupovalcih 140 evrov, pri nekaterih pa glede na hektolitrsko maso od 135 do 145 evrov, bo nizka tudi pri pšenici. Iz spodnje tabele je razvidno, čemu se lahko obetajo pridelovalci.

Franc Küčan, podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije, ki je vrsto let vodil tudi Komisijo, vztraja, da se mora tudi letošnja odkupna cena povprečne krušne pšenice čim bolj približati lastni ali stroškovni ceni, ki jo je na enoto proizvoda, zmanjšano za subvencije, izračunal KIS. »Naproti nam mora stopiti tudi država, sicer se nam bo zaradi še manj jeseni zasejanih površin prihodnjo letos samooskrba s pšenico še zmanjšala,« je poudaril in dodal, da bo to prihodnje leto, ko naj bi v praksi začeli izvajati shemo Izbrana kakovost tudi pri izdelkih iz žit, zelo pomembno. Poudaril je še, da upoštevanje cenovnih priporočil pričakuje tudi od kmetijskih zadrug kot odkupovalcev.

Odkupne cene pšenice (€/t)

*po izračunu KIS ob pridelku 6 t/ha in 14,1% vlagi,

*Mlin Korošec je imel v letu 2022 po razredih za 10 – 20 €/t višje odkupne cene

Pridelovalci ob najmanj 20 milijonov evrov

Če bodo letos tudi pri pšenici podoben padci odkupnih cen, kakor so to pri ječmenu, bodo slovenski pridelovalci strnih žit ob ogromno denarja. Slavko Trstenjak, član Sektorskega odbora za žita in nekdanje Komisije s strani KGZS, nas je opozoril, da bodo glede na lani izgubili najmanj 400 evrov po hektarju. To ob letos skupno zasejanih površinah dobrih 50.000 hektarjev pšenice in ječmena znese krepko več kot 20 milijonov evrov! Če nekaj več kot 1,2 milijona evrov, kolikor pa naj bi jih slovenski pridelovalci pšenice dobili iz svežnja pomoči EU za blaženje posledic izpada dohodka zaradi padca odkupnih cen  kot posledice pritiska ne le-to iz Ukrajine, razdelimo na slabih 29.000 hektarjev, kolikor jih čaka letos na žetev, bi vsak po hektarju dobil nekaj več kot 40 evrov. To bi ob povprečnem hektarskem pridelku (6 ton) pomenilo slabih 7 evrov po toni. Kmetje se zavzemajo, naj bi bila pomoč selektivna in samo za tiste, ki bodo pšenico prodali na trgu.

Nekateri kmetje so se lani spraševali, ali naj pšenico po tedaj rekordno visokih odkupnih cenah prodajo takoj ali pa naj jo skladiščijo in počakajo na morebiti še višje cene. Kdor jo je prodal, si je lahko 100 € po toni –  kolikor je znašal presežek nad stroškovno ceno, prihranil za pokrivanje letošnje nizke odkupne cene.