Slabi obeti za sladkorno peso v EU
Čeprav po 11 letih ponovne pridelave sladkorne pese v Sloveniji zaradi njene visoke dohodkovnosti (v dobičku na hektar, kar za druge klasične poljščine ne moremo zapisati), vlada navdušenje nad to kulturo, zato naj bi se lanske površine (74,8 ha) pogodbene pridelave za eno od hrvaških sladkornih tovarn letos povečale za kar nekajkrat, projekcije Evropske Komisije, kakšna bo podoba kmetijstva leta 2030, pri tej industrijski kulturi niso tako optimistične.
Skupne površine, zasejane s sladkorno peso naj bi se z lanskih 1,7 milijona hektarja do leta 2030 zmanjšale za 0,2 milijona, na 1,5 milijona hektarja. Posledično temu naj bi se bilanca sladkorja v EU s sedanjih 130,6 milijona ton predelane pese čez 12 let zmanjšala za dobrih 12 milijonov ton, na 118,4 milijona ton. Proizvodnja etanola iz te poljščine naj bi se s sedanjih 11,8 milijona ton sladkorne pese povečala za četrtino, na 14,7 milijona ton; zmanjšala pa naj bi se predelava sladkorne pese za sladkor: z 118,8 milijona ton na vsega 103,7 milijona ton pese. To je za 12,7 % manj. To pomeni, da naj bi se skupna evropska proizvodnja belega sladkorja z 20,5 milijona ton zmanjšala na 18,9 milijona ton oz. za 1,6 milijona ton.
Vse to naj bi bila posledica večje liberalizacije trga s sladkorjem kot posledice ukinitve kvot za sladkor, kar se je v EU zgodilo 1. oktobra lani. Pa tudi manjše porabe tega živila v 28-terici držav članic. Na račun manjše proizvodnje, saj ta naj več ne bi bila tako donosna kot v času reguliranega trga s sladkorje v EU, naj bi se povečal tudi uvoz sladkorja iz tretjih držav (za 7,8 %, na 1,3 milijona ton). Tam je ves čas bil sladkor občutno cenejši kot v EU, a so z zaščitniško evropsko politiko svojo pridelavo držali na (cenovno) visoki ravni. Lani je namreč v povprečju tona sladkorja v EU veljala 359 € (pred nekaj leti, ko je bil trg s sladkorjem v EU do lastne proizvodnje zelo zaščitniški, zaradi visoke cene nafte pa je bila namesto sladkorja veliko večja tudi svetovna proizvodnja etanola, zato je sladkorja na svetovnem trgu primanjkovalo, tudi 600 €/t in več), povprečna svetovna cena pa je bila minulo leto 344 €/t. Kljub temu naj bi po predvidevanjih leta 2030 obe ceni zrasli: evropska za 9,9 % (na 394 €/t), svetovna pa za 2,9 % (na 354 €/t).