Po začasnih podatkih je bilo letos kmetijski pridelavi namenjenih 176.378 hektarjev njiv, to je nekoliko več kot lani.

Več kot polovico vseh površin ali dobrih 99.200 hektarjev, kar je 56 % vseh omenjenih površin, je bilo namenjenih pridelavi žit za zrnje. Z dobrimi 54 tisoč hektarji sledijo njive za pridelavo zelene krme (30 %), oljnicam smo letos namenili 9.739 hektarjev, korenovkam in gomoljnicam pa vsega 3.016 hektarjev.  

Žitom že skoraj 100.000 hektarjev, od tega 70 % krmnim

Med krušnimi žiti so se površine s pšenico glede na leto pred tem povečale za 3 % (namenjeno ji je bilo 26.948 hektarjev). Pire smo posejali nekoliko manj (za 10 % manj), skupno je bilo z njo posejanih 628 hektarjev njiv. Rž in soržica sta pokrivali 798 hektarjev oz. za četrtino večjo površino od leta pred tem.  Za primerjavo: leta 1991 smo pšenici namenili 39.433hetarjev, leta 2000 38.256 ha, in leta 2010 31.946 ha.

Med krmnimi žiti se po letu 2005 spet krepijo površine, zasejane s koruza za zrnje. Letos je ta okopavina rasla na 41.537 hektarjih (lani na 41.402 ha, leta 2010 na 36.433 ha, leta 2000 na 48.009  ha in leta 1991 na kar 64.229 ha). Ječmenu je bilo lani jeseni za letošnjo žetev namenjenih nekoliko več, to je 22.562 hektarjev ali za 3 % več kot leta 2021. Tritikalo smo posejali na podobno veliki površini kot leto pred tem, na 5.135 hektarjih; ovsa pa je bilo posejanega na 15 % manjših površinah

Žitom je bilo namenjenih:

117.616 hektarjev leta 1991 (33,5 % pšenici, 6,7 % ječmenu in 54,6 % koruzi za zrnje)

102.510 hektarjev leta 2000 (37,3 % pšenici, 11,3 % ječmenu in 46,8 % koruzi za zrnje)

  94.760 hektarjev leta 2010 (33,7 % pšenici, 19,8 % ječmenu in 38,4 % koruzi za zrnje)

101.499 hektarjev leta 2020 (26,9 % pšenici, 21,9 % ječmenu in 39,2 % koruzi za zrnje)

 99.251 hektarjev leta 20221 (27,2 % pšenici, 22,7 % ječmenu in 41,9 % koruzi za zrnje)

1Začasni podatek (stanje 01. 06. 2022)

Manj korenovkam, gomoljnicam in oljnicam  

Krompirju kot glavni gomoljnici je bilo po začasnih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS), letos namenjenih za 5 % več površin ali 2.875 hektarjev. To je v primerjavi z desetletjem nazaj za skoraj 50 % manj površin, v primerjavi z letom 1991 pa letošnje površine predstavljajo kar za 4,5-kratno zmanjšanje. Tedaj se je namreč pri nas krompir debelil na danes nepojmljivih 13.087  hektarjih.

Preostalim korenovkam in gomoljnicam pa smo letos v primerjavi z lani namenili manj. Površine, posejane s krmnimi korenovkami (krmno peso, kolerabo in korenjem), so se zmanjšale za 12 % ali na vsega 57 hektarjev. Po teh podatkih je bila za skoraj 40 % manjša površina, posejana s sladkorno peso, saj je obsegala je obsegala vsega 78 hektarjev.

Zahtevnost v pridelavi oljnic in slabša lanska letina se je v zasejanih površinah odrazila letos, saj smo jih namreč skupaj pridelovali na 9.739 hektarjih ali na okoli 1 % manjših površina kot lani. Znotraj posameznih struktur so bila precejšnja odstopanja.

Povečale so se namreč  površine, posejane z oljno ogrščico, sojo in sončnicami, zmanjšala pa površina oljnih buč, konoplje za olje in drugih oljnic.

Največji upad površine med oljnicami za olje je bil pri bučah: za  kar 17 % (na 3.714 hektarjev), konoplje je bilo za ta namen zasejane na kar 35 % manjših površinah  (139 hektarjih).  

Tudi zelena krma ni zanimiva

Površine njiv, namenjene za pridelavo krme za živino, pa so se zmanjšale tudi letos, in so obsegale 54.386 hektarjev, to je za 1 % manj kot lani. Največji delež je k temu prispevalo manj zasejane koruze za silažo (26.889 hektarjev); manj pa je bilo tudi površin, namenjenih setvi detelje in lucerne, za 5 % manj (5.125 ha); za 4 % manj pa tudi travno-deteljnim in deteljno-travnim mešanicam (12.745 ha).  Več je bilo edino namenjenih njiv, setvi travam in travnim mešanicam (dobrih 9.200 ha).

Površine, zasajena s hmeljem, so bile za okoli 6 % večje kot v 2021, saj je bilo letos 1.622 hektarjev hmeljišč.

Površina njiv v prahi je bila za 53 % večja kot v prejšnjem letu, saj letos počiva 2.391 hektarjev njiv. V praho štejemo njive, ki zaradi počivanja zemlje v tem letu niso bile posejane V praho pa sodijo tudi njive, posejane z različnimi kulturami, ki ustvarijo veliko zelene mase, se ne pospravijo z njiv, pač pa zadelajo v tla in so namenjene zelenemu gnojenju.

Pridelki žit solidni

Skupni pridelek strnih krušnih žit – pšenice in pire, rži ter soržice, naj bi letos znašal 154.000 ton, in je bil za 2 % manjši od lanskega. Povprečni hektarski pridelek pšenice je znašal 5,5 tone, lani je bil 5,8 tone. Pridelek 4 tone na hektar rži in soržice pa je bil primerljiv lanskemu.   .
Vseh treh strnih krmnih žit – ječmena, ovsa in tritikale, pa se je letos pridelalo okrog 147.000 ton, kar pa je v primerjavi z lanskim letom 6-odstotno zmanjšanje. Povprečni pridelek ječmena, pri nas najbolj razširjenega strnega krmnega žita, je bil primerljiv s povprečjem zadnjega desetletja in je znašal 5 ton na hektar (lani je bil pridelek 5,4 tone), hektarski pridelek tritikale pa je bil letos 4,9 tone, kar je za 5 % manjši kot lani (5,1 tone)

Vremenski pogoji so bili precej neugodni za pridelavo krompirja, saj je skupni letošnji pridelek zgodnjega krompirja 17,9 tone na hektar precej, za 15 % nižji od desetletnega povprečja in je skupaj znašal 3.700 ton. Po stanju na dan 31. julija, so bile slabše napovedi tudi pri pridelku poznega krompirja. Njegov pričakovani povprečni hektarski pridelek 22,1 tone naj bi bil za 7 % manjši od lanskega, v primerjavi s povprečjem zadnjih 10 let pa za 14 % manjši. 

Od lani pa so bili boljši pridelki oljne ogrščice, saj so znašali 2,6 tona na hektar, kar je za 3 % večji kot lanski; enako pri soji, kjer je bil pričakovani povprečni hektarski pridelek 2,8 tone, kar je primerljivo s povprečnim pridelkom v zadnjem desetletju, od lani pa je to več za 10 %. Hektarski pridelek 2,3 tone pri sončnicah pa naj bi bil za 15 % manjši kot lani.  
 

Pri koruzi za zrnje naj bi bil letošnji pričakovani hektarski pridelek zaradi poletne suše v povprečju 7,2 tone, to je za skoraj četrtino manj od lani (tedaj 9,4 tone). Pridelek silažne koruze pa naj bi letos po hektarju tehtal 33,7 tone, kar je glede na lani (42,9 tone) za skoraj tretjino manj.

 
Zgodnje sadje je dobro obrodilo

Pridelek dveh najpomembnejših zgodnjih stebelnih sadnih vrst – marelic in češenj, je bil zaradi ugodnega vremena zelo dober  Tako je skupni pridelek marelic v intenzivnih sadovnjakih tehtal okrog 900 ton in gre za absolutno drugi najvišji pridelek od leta 1991. Povprečni hektarski pridelek je bil 10,1 tone, kar za polovico več od povprečja zadnjih desetih let. Marelice so dobro obrodile tudi v ekstenzivnih sadovnjakih in je njihov skupni pridelek znašal okoli 350 ton, medtem ko je bil povprečni pridelek 12,3 kilograma na drevo primerljiv s tistim v zadnjem desetletju.

Podobno je bilo s češnjami, saj so jih pridelovalci nabrali skoraj 1.700 ton, kar je za približno 60 % več od povprečja zadnjih desetih let. Povprečni pridelek češenj v intenzivnih sadovnjakih je znašal 7,8 tone na hektar; to je za tretjino več v primerjavi s povprečjem zadnjih desetih let. Tudi drevesa češenj v ekstenzivnih nasadih so zelo dobro obrodila.

Podobno je bilo pri jagodah, katerih pridelek po hektarju je tehtal 17,9 tone, to je za 5 % več v primerjavi s povprečjem zadnjih desetih let.

Povprečni pričakovani pridelek breskev in nektarin pa naj bi bil 14,4 tone na hektar, to je  za 14 % nad povprečjem zadnjih desetih let.

Pridelek zgodnjega sadja v intenzivnih sadovnjakih, Slovenija (Vir: SURS)