Ker kmetom in organizatorjem odkupa krušnih ter drugih žit v Sloveniji ni vseeno, pod kakšnimi pogoji se bo v luči občutnih sprememb na globalnem trgu kot posledica vojne v Ukrajini,  ob žetvi odkupovala naše pšenica in kje bo končala, se je v Ljutomeru letos prvič sestala Komisija za odkup in prodajo žit (Komisija). Kot pomemben člen v žitni verigi, ki je bila kot prva za primarno pridelavo in odkup v kmetijstvu formirana konec leta 2010,  je sestavljena  iz predstavnikov Zadružne zveze Slovenije, KGZS in Sindikata kmetov Slovenije.

Glavni poudarek predsednika Franca Küčana pri povzetku dogodkov in aktivnosti Komisije v preteklem letu, je bil enostranski izstop deležnika agroživilske zbornice (Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij) iz žitne verige in napoved zbornice o ustanovitvi nove »Žitne verige 4.0«; nadalje postopek specifikacije Izbrana kakovost za žita ter možnost pridelave in trženja žit v okviru organizacije proizvajalcev (OP).

Kmetje prvi za stabilno prehransko varnost

 »Kljub enostranskemu odstopu predstavnikov kmetijskih in živilskih podjetij iz žitne verige v letu 2021, bodo pridelovalci in njihove zadruge tudi letošnji pridelek pšenice najprej ponudili slovenski živilskopredelovalni industriji. Ob upoštevanju pravil konkurence namreč želijo slovenskemu potrošniku zagotavljati dolgoročno prehransko varnost, ki bo temeljila na slovenski samooskrbi s pšenico. V ta namen so pripravljeni sprejeti model za oblikovanje odkupne cene pšenice, ki bo temeljil na borzni ceni v določenem terminu in ustreznih kakovostnih parametrih,« je bil prvi in najpomembnejši zaključek sestanka.

Rečeno je bilo, da Komisija ponovno poziva ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, da pristopi k pripravi nacionalne zakonodaje, ki bo omogočala ustanovitev OP in združenj OP v sektorju žit. Vendar na način, da se ne ruši dosedanje dobre organiziranosti v okviru zadrug, temveč omogoči njeno nadgradnjo. Tudi žitni verigi je potrebno dati ustrezno pravno podlago, da bo lahko konstruktivno delovala v skladu s pravili konkurence, zato od ministrstva pričakujejo tudi implementacijo evropske zakonodaje za medpanožne organizacije.

Gospodarsko zbornico Slovenije-ZKŽP so pozvali k obuditvi strokovnega sodelovanja v okviru žite verige, nadalje k sodelovanju za namen določitve transparentnega in vzdržnega modela za oblikovanje odkupne cene pšenice ter k ponovni preučitvi kakovostnih parametrov za pšenico.

Ker preveliko število kakovostnih razredov pri skladiščenju predstavlja pogosto nepremostljivo logistično in prostorsko oviro, je bil podan predlog za redefinicijo odkupnih pogojev v treh kakovostnih razredih.

Krmna pšenico (manj kot 11,5 % beljakovin), krušna pšenica (med 11,5 in 13,5 % beljakovin) in premium pšenica (nad 13,5 % beljakovin).

V pogodbe pritegniti tudi mline

Člani komisije so si bili enotni v pozivu strokovnega odbora za poljedelstvo pri KGZS k pripravi tehnoloških izhodišč za izdelavo modelnih kalkulacij stroškov proizvodnje žit. Izhodišča je potrebno posredovati kmetijskemu ministrstvu kot naročniku modelnih kalkulacij in Kmetijskemu inštitutu Slovenije kot izvajalcu le-teh.

Komisija pozdravlja poziv kmetijskega ministrstva, zato, da bi slovensko žito v največji meri ostalo v Sloveniji tudi po žetvi k sklepanju zavezujočih odkupnih pogodb med pridelovalci pšenice in njihovimi zadrugami. Vendar dodajajo, da je potrebna podobna zaveza tudi s strani kupcev pšenice, torej naših mlinov. Zato predlagajo tripartitne pogodbe, vključno z znanim modelom za oblikovanje odkupnih cen. Pohvaljena je bila odločitev nekaterih zadrug k obnovi in povečanju skladiščnih zmogljivosti. Upajo, da se jim bo pridružilo veliko posnemovalcev Samo na ta način bodo imeli kmetje možnost za skladiščenje pšenice na daljši rok..

Z namenom povečane stopnje sofinanciranja pri teh projektih zadrug pričakujejo, da bo resorno ministrstvo zagotovilo dodatna namenska sredstva. V Komisiji pričakujejo, naj bi to pripravilo tudi razrez delitve dohodka med posameznimi deležnikih  v verigi oskrbe s pšenico; pa tudi prispevalo k končni zaživitve že leta 2011 podpisanega Kodeksa dobrih praks v verigi oskrbe s hrano.

Minister je optimističen

Kot je dejal kmetijski minister dr. Jože Podgoršek, ki se je v uvodnem delu udeležil sestanka,  naša država žit iz Ukrajine in Rusije ne uvaža, pač pa iz Madžarske in Hrvaške. Dodal je, da tačas dobave živil k nam  potekajo nemoteno, in dodal, bodo pa cene žit v naslednjih mesecih nihale, dokler se ne vzpostavi ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem. Minister meni, da bo na končne cene prehrambnih proizvodov zagotovo vplival tudi dvig cen surovin in energentov; za našo državo pa je zaskrbljujoča morebitna zaustavitev izvoza mineralnih gnojil, katerih največ  uvozimo iz Hrvaške, nato iz Rusije.

Zaključil je, da je za Slovenijo  trenutno ključnega pomena ažurno spremljanje stanja na kmetijskih trgih in enotno ukrepanje na ravni EU. Pomembno pa je tudi, pravi, da naredimo korak v smeri zmanjševanja zavržkov hrane in sami prispevamo k stabilnejši prehranski varnosti.

Se bodo razmerja v žitni verigi po desetih letih izravnala?