Jesen 2022 je bila glede setve ozimnih žit zelo ugodna. Tako so se lahko ozimna žita pravočasno in kvalitetno posejala. Zgodaj posejani posevki žit so se že v jesenskem času začeli razraščati, prav tako so ugodne razmere v jeseni ustvarile pogoje za vznik in rast plevelov. Zaradi vseh teh dejavnikov so že v jesenskem času bile primerne razmere za tretiranje posevkov žit proti plevelom, kar so pridelovalci žit v veliki meri tudi izkoristili.  

Pri pregledu posevkov žit ugotavljamo, da so dokaj bujna, kar je posledica zgoraj omenjenih dejavnikov. S pričetkom vegetacije je potrebno ponovno pregledati posevke žit, oceniti zapleveljenost (pri oceni slednje  upoštevajmo tudi izkušnje iz predhodnih let glede zastopanosti plevelov na posamezni njivi) ter določiti razvojno fazo plevela in posevka.

Mehansko in kemično zatiranje

Spomladi  lahko pristopimo k mehanskemu zatiranjem plevelov (česanje posevkov žit) ali kemičnim načinom, včasih pa kombiniramo oba načina.

Z mehanskim zatiranjem plevelov lahko razplevelimo predvsem enoletne plevele in zmerno zapleveljene posevke. Pogoj za uspešno mehansko zatiranje plevelov so primerno suha tla in zgodnja razvojna faza plevelov.  Ima pa česanje posevkov žit poleg uničevanja plevelov še druge pozitivne lastnosti npr. če smo posevek predhodno dognojili, s česanjem to gnojilo rahlo zadelamo v tla (s tem pospešimo delovanje gnojila ter zmanjšamo njene izgube), hkrati pa na ta način razbijemo zaskorjenost ter naredimo tla bolj zračna. Vse to ima ugoden vpliv na nadaljnjo rast in razvoj našega posevka.

Pri  kemičnem zatiranju plevelov v posevkih žit je potrebno upoštevati zapleveljenost posevka (vrsta plevelov in njegova številčnost), razvojno fazo plevela in žit ter zahteve fitofarmacevtskega sredstva glede pogojev delovanja (dnevne in nočne temperature zraka v času aplikacije in še nekaj dni po aplikaciji). Večina herbicidov za spomladansko zatiranje plevelov v žitih potrebuje za svoje delovanje temperaturo v času aplikacije vsaj 8-10°C, nočne temperature pa se ne smejo znižati pod ledišče. Zatiranje plevelov moramo izvesti pravočasno tudi z vidika pozicijske selektivnost, to pomeni, da posevek žit ne sme biti tako razraščen-gost, da nanešeno fitofarmacevtsko sredstvo ne bi moglo pasti na rastlino plevela, ker bi ga prekrivala gojena kultura.

Napotki za FFS

Nabor registriranih fitofarmacevtskih sredstev (FFS) za zatiranje plevelov v žitih je precejšen. Seznam vseh registriranih sredstev je dostopen na portalu FITO-INFO: Slovenski informacijski sistem za varstvo rastlin (www.fito-info.si). Tu so navedeni podatki kot so: v katerih kulturah je neko fitofarmacevtsko sredstvo registrirano, dovoljen/registriran maksimalni odmerek, vrsta aktivne snovi, karenca, spekter delovanja, do kdaj ima neko sredstvo registracijo ter še mnogo drugih pomembnih informacij.

Kmetovalci, ki kmetujejo na vodovarstvenih območjih ali pa se nameravajo v novem programskem obdobju (SKP 2023-2027) vključiti v nekatere ukrepe KOPOP (npr. ukrep Vodni viri) morajo biti dodatno pozorni, ker so določene aktivne snovi na teh območjih prepovedane (kar je tudi vidno na prej omenjenem portalu. Tisti, ki kmetujejo v bližini vodotokov pa morajo biti pozorni na predpisane odmike (prepoved uporabe fitofarmacevtskih sredstev) npr. pri vodah 1. reda je predpisan  odmik 15 m in pri vodah 2. reda pa 5 m, nekatera fitofarmacevtska sredstva pa imajo v registraciji predpisane še večje odmike od vodnih virov.   

Nanašanje FFS

Ko se na osnovi naših potreb/posevka odločimo za določen pripravek/herbicid je pomembno, da upoštevamo priporočen odmerek. Nekateri herbicidi potrebujejo za boljše delovanje tudi dodatek močila, drugi imajo npr. močilo že vgrajeno v sam pripravek. Pomembna je tudi količina uporabljene vode. Običajno se za aplikacijo herbicidov v žitih uporablja med 200 in 400 litrov vode/ha.  Pri aplikaciji se izogibamo jutranji rosi, saj se nam v  primeru, če je močna jutranja rosa zgodi,  da nam del škropilne brozge odteče z rastline in posledično je lahko delovanje herbicida slabše oz. nezadostno.

Uporaba herbicidov se odsvetuje v primeru poškodovanih posevkov ter posevkov, ki so močneje prizadeti od bolezni, škodljivcev, mraza in stoječe vode. Pred začetkom aplikacije morajo biti izpolnjeni še naslednji dejavniki: primerna nosilnost njive za izvedbo aplikacije, ustrezne temperature (tako dnevne kot nočne) in da ni vetrovno (kar je pogost pojav v spomladanskem obdobju). Iz teh razlogov imamo v spomladanskem obdobju precej ozko okno, če želimo izvesti kvalitetno zaščito žit pred pleveli.